Romi opozarjajo: brez legalizacije naselij ni prihodnosti – kdo bo naredil prvi korak?

Romi opozarjajo: brez legalizacije ni prihodnosti. A kdo mora narediti prvi korak – država, občine ali prebivalci sami? V ozadju pa podatki, ki razkrivajo precej bolj zapleteno sliko.

“Brez legalizacije ni izhoda”

Razprava o romskih naseljih se je znova razplamtela po poročilu Amnesty International Slovenije za leto 2025, ki opozarja na diskriminacijo Romov. Predstavniki romske skupnosti so jasni: ključna rešitev je legalizacija naselij. “Le zaposleni Romi so zagotovilo boljše prihodnosti,” poudarja Darko Rudaš iz Združenja Forum romskih svetnikov. A opozarja tudi na paradoks – občine dobivajo denar za razvoj, a pogosto ne vlagajo dovolj, saj se izgovarjajo, da razvoj ni mogoč, ker so naselja nelegalna. Po njegovem bi morale prav občine narediti prvi korak: legalizirati naselja in zagotoviti osnovne pogoje za življenje – vodo, elektriko, sanitarije. Brez tega, pravi, diskriminacije ne bo mogoče odpraviti.

Geti, ki jih nihče ne želi priznati

Namesto razvoja na nekaterih območjih nastajajo zaprte skupnosti. “Geti,” opozarja Rudaš, kjer se kopičijo brezposelnost, slaba izobrazba in odvisnost od socialne pomoči. Posledice so vidne tudi navzven – napetosti z okolico rastejo, antiromsko razpoloženje pa se poglablja. A tu se odpira neprijetno vprašanje: ali so te razmere posledica neukrepanja države in občin ali pa tudi pomanjkanja odgovornosti znotraj skupnosti? Rudaš odgovarja neposredno: “Rome je treba osvoboditi socialne odvisnosti,” saj jih sistem pogosto drži na “socialnih jaslih”, namesto da bi jim omogočil ekonomsko samostojnost.

Jožek Horvat Muc; vir: Facebook

Diskriminacija na vrhuncu – ali posledica dogodkov?

Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc opozarja, da je bila diskriminacija lani na najvišji ravni doslej. “Toliko je v svojem dolgoletnem delovanju na področju aktivizma še nisem doživel,” pravi in odgovornost pripisuje tudi političnim nastopom ter medijem. Po odmevnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Aleš Šutar, je državni zbor sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. A Amnesty International opozarja, da je zakon razmere še poslabšal, saj je omogočil rubeže socialnih pomoči. V prvih treh mesecih letos je tako več kot 1000 ljudi ostalo brez pomoči, dokler ustavno sodišče ni začasno zadržalo spornih določb. Organizacija zakon označuje kot obliko kolektivnega kaznovanja romske skupnosti.

Otroci brez osnovnih pogojev

Morda najbolj pretresljiv del zgodbe pa so otroci. Naselja na jugovzhodu Slovenije so še vedno brez vode in elektrike, kar neposredno vpliva na izobraževanje. Otroci v takih razmerah težko sledijo pouku, njihova pravica do izobraževanja pa ostaja omejena. To ni več le socialno vprašanje, temveč vprašanje temeljnih človekovih pravic in prihodnosti celotne skupnosti.

Kdo bo naredil prvi korak?

Odgovornost je razdeljena. Občine morajo urejati prostor in omogočiti legalizacijo, država mora zagotoviti nadzor in pogoje, romska skupnost pa brez izobraževanja in dela ne more narediti preboja. A dokler vsak kaže na drugega, se realnost ne spremeni. In prav tu se skriva bistvo problema – ne v pomanjkanju rešitev, ampak v pomanjkanju odločnosti, da se končno nekaj premakne.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook