
Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak, je danes dejala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Pojasnila je, da rešujejo najnujnejša področja, da pa jih v prihodnje čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni.
Ministrica Ribič je na današnji novinarski konferenci predstavila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada določila na četrtkovi seji. Po njenih besedah ljudje od sistema dolgotrajne oskrbe upravičeno pričakujejo veliko, predvsem večjo dostopnost do storitev, manjše finančno breme in večjo socialno varnost. A kot je dejala, sistem dolgotrajne oskrbe, ki so ga “podedovali”, ni bil pripravljen na izvajanje, kot je to predvidel zakon. Skupaj z izvajalci, zaposlenimi in drugimi deležniki so pregledali stanje. Med največjimi težavami, ki so jih ugotovili, je kot prvo navedla neenakost med uporabniki. “Danes namreč dva stanovalca v istem domu za starejše, z enakimi potrebami in enako oskrbo, plačujeta različno ceno,” je navedla. Izpostavila je še pomanjkanje kadrov ter veliko obremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kjer so po njenih besedah nekateri nepotrebni administrativni postopki, ki podaljšujejo odločanje in zmanjšujejo čas za delo z uporabniki. “Trenutni sistem je poln birokracije,” je poudarila ministrica. S predlogom tako odpravljajo neenakost pri plačilih med uporabniki. Predvideno je, da bodo vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami za primerljivo oskrbo plačevali enako. Tistim, ki so plačevali več, pa bo zagotovljen tudi poračun v obliki dobropisa za nazaj. Prav tako po njenih besedah ustvarjajo pogoje za kadrovsko stabilnost sistema. Kot prvi korak, da bi delo v dolgotrajni oskrbi postalo privlačnejše, predlagajo začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno za vse zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, kot tudi za zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. Prejemali naj bi ga od oktobra do konca leta 2027. Ministrica je dodala, da predlagajo tudi nekatere rešitve za zmanjšanje birokracije in razbremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo. Odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Zaradi sprememb pri uporabniku dolgotrajne oskrbe, na primer ob poslabšanju zdravstvenega stanja, svetovalcem iz vstopnih točk ne bo treba hoditi do stanovalcev, ampak bo lahko predlog prekategorizacije naredil multidisciplinarni tim. V primeru nepravočasno izdelanega osebnega načrta pa centrom za socialno delo ne bo več treba izdajati odločb o prenehanju same pravice do dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje prehodnega obdobja načina financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu do konca prihodnjega leta. Za obračunavanje storitev po minutah, kot je predvidel zakona, namreč po besedah Ribič še ni dovolj dobrih strokovnih in tudi ne informacijskih podlag ter ne vedo, ali je tak sistem res najbolj primeren in sploh izvedljiv. Ribič je danes poudarila, da je njihov cilj, da v času, ko bodo veljali začasni ukrepi, pripravijo vse potrebno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe pozneje lahko deloval stabilno in učinkovito, da “ne obstaja samo na papirju”. Predlagani zakon je tako po njenih besedah prvi korak v tej smeri. Z začasnimi ukrepi rešujejo najnujnejša področja. Kot je dodala, jih na tem področju čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni. “Pred sistemskim posegom moramo premagati še eno zelo pomembno oviro in to je referendum o razvojnem zakonu. Ta poleg odprave plačila prispevkov za dolgotrajno oskrbo za upokojence in upokojenke ter osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, vsebuje še veliko razvojno naravnanih sistemskih sprememb,” je še dejala ministrica.

1 hour ago
19











English (US)