Rezijanščino bi zaščitili kot jezik in ne kot slovensko narečje

»Rezijanščina je del edinstvene dediščine naše zemlje. Njena zaščita pomeni ohranitev temeljnega dela zgodovine, kulture in identitete skupnosti v dolini Rezije.« S temi besedami je včeraj deželna svetnica Rosaria Capozzi (Gibanje petih zvezd) pospremila napoved poskusa okrepitve zaščite rezijanščine, ki si zasluži dostojanstvo in obstoj. Njen cilj pa ni polna uresničitev že obstoječih zakonskih določil, pač pa uvedba spremembe, za katero si že leta prizadevajo desničarski krogi. Capozzi namreč predlaga spremembo državnega zakona št. 482/1999, ki ureja varstvo zgodovinskih jezikovnih manjšin, pri čemer bi razširila seznam jezikov, ki uživajo posebno zaščito, in vanj vključila tudi rezijanščino.

Svetnica G5Z v svoji obrazložitvi poudarja, da je rezijanščina jezik, ki zaradi pravne vrzeli ni predmet zakonske zaščite. Kar svetnica trdi, pa ne drži, saj je rezijanščina že zaščitena (Rezija pa je vključena v seznam občin, v katerih se izvaja zaščitni zakon), da je rezijanščina jezik pa ni nikoli zatrdil noben resen jezikoslovec.

Med argumenti, ki jih omenja Capozzi, je neresnična trditev, da naj bi Unesco rezijanščino prepoznal kot jezik, ali pa vsebine romana Ilarie Tuti, ki piše psihološke trilerje in ne jezikovnih razprav.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.