Revolucija rožnatih plamencev proti razprodaji države

V Albaniji se že tretji teden nadaljuje upor civilne družbe proti načrtovani gradnji luksuznih turističnih kompleksov na občutljivih in doslej zaščitenih območjih. V središču Tirane se vrstijo množični protesti, katerih zahteve presegajo nasprotovanje podivjani privatizaciji in cementifikaciji albanskega naravnega bogastva. Protestniki si prizadevajo za drugačen model razvoja države, vladi pa očitajo razprodajo države.

Neposredni povod za množične proteste je bilo dogajanje ob robu zaščitene lagune Narta blizu Vlore, kjer so domačini in okoljevarstveniki konec maja opozorili na ograje, bodečo žico, težko mehanizacijo in pripravljalna dela za gradnjo še enega luksuznega turističnega naselja. Posnetek, na katerem zasebni varnostniki vlečejo protestnika po tleh, policija pa ob tem ne poseže, je lokalni spor spremenil v vsedržavno izražanje nezadovoljstva. Začela se je t. i. »revolucija plamencev«, saj so rožnati plamenci oziroma flamingi ob pelikanih, morskih želvah in drugih zaščitenih živalih najbolj prepoznavni prebivalci območja, kjer naj bi zrasli hoteli in vile za petičneže.

Kaplja čez rob je bil način, kako je Ivanka Trump v medijih predstavila svoj čisto osebni projekt o gradnji mega turističnega kompleksa na zaščitenem otoku Sazan. Za številne Albance je bila njena zgodba višek arogance.

Enega od shodov sta se udeležila tudi Katarina Košuta in Adriano Ferfolja, ki sta nam potrdila, da na shodu ni bilo strankarskih zastav, enoglasno pa je bilo slišati zahtevo, da Albanija ni naprodaj. Nezadovoljstvo sta sicer zaznala med obiskom krajev, kjer so gradbeni stroji že zabrneli. »V mestecu Orikum ob laguni Narta, torej nasproti otoka Sazan, sva se ustavila na kosilu. Upravitelj kioska nama je brez zadržkov razložil, kako zelo so domačini zaskrbljeni zaradi gradbenih načrtov, zato se je tudi sam zadnja dva tedna skoraj vsak dan podajal na proteste v dve uri in pol oddaljeno Tirano. Nekdo bi lahko komentiral, da je v njegovem interesu, da bi bilo v tistih krajih več turistov, vendar se sam dobro zaveda, da domačini ne bodo imeli koristi od petičnih gostov, zaprtih v luksuznih resortih,« sta nam povedala Katarina Košuta in Adriano Ferfolja. Dodala sta še, da sta na lastne oči videla razlog za veliko jezo ljudi. Le 20 kilometrov stran leži namreč plaža Palase, nekoč naravni biser, danes pa povsem iznakažena, saj na njej stoji na desetine luksuznih, hermetično zaprtih resortov.

Albanska filozofinja Lea Ypi, ki se je v začetku meseca mudila tudi v Trstu, je proteste opisala kot izraz političnega samospoštovanja. Geslo »Albanija ni naprodaj« po njenem ne pomeni zavračanje razvoja, temveč logike, po kateri mora revnejša država prodati svojo naravo, da bi bila priznana kot razvita.