Slovenijo čaka politično izjemno vroča jesen. Že 11. oktobra naj bi volivci odločali o štirih referendumskih vprašanjih, medtem ko se v ozadju pripravlja možnost še enega referenduma. Koalicijski Jernej Vrtovec ob tem ne skriva, koga krivi za nastalo referendumsko mrzlico. Po njegovem gre za posledico »obupa slovenske levice«, ki se po volitvah še vedno ni sprijaznila z izgubo oblasti.
Referendumanija prihaja kot posledica obupa slovenske levice, ki se še vedno ne more sprijazniti s povolilnim razpletom. Domišlja si namreč, da ji oblast enostavno pripada.
Slovenija ni in ne sme biti dinastija levih elit, Slovenija mora biti od ljudi.
Končno smo na tej poti,…
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) August 30, 2026
Kaj bo 11. oktobra na glasovnicah?
Najbolj neposredne politične posledice bo imel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Pri njem volivci ne bodo zgolj izražali svojega mnenja, ampak odločali o tem, ali bo že sprejeta novela lahko začela veljati. Poleg tega bodo pred volivci še tri posvetovalna vprašanja.
Prvo se nanaša na denarno socialno pomoč. Volivci se bodo izrekli, ali naj bo socialna pomoč za delovno sposobne ljudi brez objektivnih ovir za delo povezana z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Drugo vprašanje bo eno politično najbolj eksplozivnih: ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka.
Tretje pa posega na področje volilne zakonodaje in odpira vprašanje, ali naj imajo na slovenskih lokalnih volitvah volilno pravico slovenski državljani in državljani drugih članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Pri zadnjih treh gre za posvetovalne referendume, zato njihov rezultat državnega zbora pravno ne zavezuje. Politično pa bi bilo jasno izraženo voljo volivcev precej težje preprosto prezreti.
Vrtovec: »Referendumanija prihaja kot posledica obupa slovenske levice«
V dogajanje je zdaj ostro posegel tudi Jernej Vrtovec, ki referendumsko jesen razume predvsem kot nadaljevanje povolilnega političnega spopada. Na družbenem omrežju je zapisal, da »referendumanija prihaja kot posledica obupa slovenske levice«, ki se po njegovih besedah še vedno ne more sprijazniti s povolilnim razpletom. Šel je še dlje. Po njegovem si del levice predstavlja, da ji oblast preprosto pripada, medtem ko Slovenija, kot je poudaril, »ni in ne sme biti dinastija levih elit«.
Gre seveda za izrazito politično interpretacijo razmer, ne za nevtralno razlago referendumskih postopkov. Toda Vrtovčeva izjava zelo jasno kaže, kako bo koalicija poskušala okviriti jesensko referendumsko kampanjo.
»Levičarska histerija« proti »pravičnejši Sloveniji«, katere sami ne poznajo?
Vrtovec opozicijske referendumske in ustavne pobude opisuje kot stopnjevanje političnega boja proti novi oblasti. Kot posebej nenavaden primer izpostavlja tudi pobude, povezane s predsednikom državnega zbora, in opozarja na številne zahteve za ustavno presojo. Njegovo sporočilo je precej preprosto: medtem ko se opozicija ukvarja z referendumi in pravnimi blokadami, naj bi vlada in koalicija po njegovih besedah izvajali program, zaradi katerega so dobili volitve. Med drugim izpostavlja spremembe na področju dolgotrajne oskrbe, ukrepe zaradi suše, cene goriv ter razvojni zakon. Prav slednji pa lahko postane naslednji referendum.
Na poti že peti referendum?
Sindikati so začeli zbirati podpise za referendum o interventnem razvojnem zakonu. Če jim uspe zbrati potrebnih 40.000 podpisov, bo morala Slovenija še enkrat na volišča. Datum takšnega morebitnega referenduma še ni določen.
Vrtovec razvojni zakon predstavlja kot enega prvih pomembnih projektov nove oblasti in njegove nasprotnike obtožuje blokiranja rešitev, ki bi po njegovih besedah koristile ljudem. Med drugim omenja nižje stroške energentov in hrane, boljše pogoje za male podjetnike, nagrajevanje dela upokojencev, cenejše najemnine za mlade ter hitrejši dostop do zdravstva. Nasprotniki zakona imajo seveda drugačno razlago in opozarjajo predvsem na njegove socialne in delovnopravne posledice.
Koalicija želi referendum spremeniti v politični test
Zanimivo je, da koalicija referendumskega dne ne želi samo preživeti, ampak ga namerava tudi izkoristiti za lastne politične teme. Prav zato so na isti datum dodali posvetovalna vprašanja o socialnih pomočeh, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
In prav to bo verjetno bistvo 11. oktobra.
Več kot samo štiri referendumska vprašanja
Na papirju bodo volivci odločali o štirih zelo različnih temah. V resnici pa bo referendum postal tudi prvi resnejši test političnega razpoloženja po parlamentarnih volitvah.
Koalicija bo skušala dokazati, da ima za svoje ključne usmeritve še vedno podporo javnosti. Opozicija pa bo poskušala pokazati, da volilna zmaga novi oblasti še ne daje bianko menice za vse njene poteze.
P.N.

2 hours ago
21










English (US)