Referendumska jesen prihaja: 11. oktobra kar štiri glasovnice, na obzorju pa je že peti referendum

Slovence čaka ena najbolj referendumsko obarvanih jeseni v zadnjih letih. Na volišča bomo 11. oktobra odšli zaradi kar štirih različnih vprašanj: odločali bomo o parlamentarni preiskavi, socialnih pomočeh, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. In to morda še ni vse. Sindikati so danes začeli zbirati 40.000 podpisov za še en referendum, tokrat o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Če se komu po spomladanskih parlamentarnih volitvah ni ljubilo več hoditi na volišče, bo letošnja jesen poskrbela za precej intenzivno obnovo volilnih navad. V nedeljo, 11. oktobra 2026, bodo slovenski volivci naenkrat odločali o štirih referendumskih vprašanjih – na voljo bodo 4 glasovnice.

Eno bo zakonodajno in bo lahko neposredno odločilo o usodi že sprejetega zakona, tri pa bodo posvetovalna, s katerimi želi parlament preveriti voljo državljanov pri nekaterih najbolj politično vročih vprašanjih tega trenutka – na glasovnicah bodo tako socialna pomoč, RTV-prispevek, volilna pravica tujcev in pravila parlamentarnih preiskav.

1. Socialna pomoč v zameno za družbeno koristno delo?

Prvo izmed treh posvetovalnih vprašanj bo zelo neposredno. Volivci bomo odločali: »Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«

V prevodu: ali naj posameznik, ki je sposoben delati in nima objektivnih ovir za zaposlitev, za prejemanje socialne pomoči tudi aktivno opravlja delo v korist skupnosti. Predlog so skupaj vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica. Gre za vprašanje, ki bo skoraj zagotovo sprožilo eno najbolj vročih kampanj. Zagovorniki poudarjajo načelo, da mora biti pomoč države povezana tudi z aktivnim prispevkom posameznika, kadar ta lahko dela.

Nasprotniki pa opozarjajo na nevarnost stigmatizacije prejemnikov socialnih transferjev in vprašanje, kdo bo sploh ugotavljal, kdo je sposoben opravljati takšno delo in pod kakšnimi pogoji. Toda 11. oktobra bo vprašanje precej manj akademsko. Na glasovnici bosta samo dve možnosti: ZA ali PROTI.

2. Konec obveznega RTV-prispevka?

Druga glasovnica bo udarila naravnost v financiranje nacionalne radiotelevizije. Vprašanje se bo glasilo:

»Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Gre za politično eksplozivno temo, o kateri slovenska politika razpravlja že leta. Če bo večina glasovala ZA, to še ne pomeni, da bo RTV-prispevek naslednji dan izginil s položnic. Zakaj? Ker gre za posvetovalni referendum. Njegov rezultat za državni zbor pravno ni zavezujoč, ima pa lahko zelo veliko politično težo. Če bi jasna večina volivcev zahtevala ukinitev obveznega prispevka, bi bilo takšen rezultat precej težko preprosto pospraviti v predal in se pretvarjati, da se ni nič zgodilo. In prav RTV Slovenija bo zato verjetno ena glavnih front referendumske kampanje.

3. Naj na lokalnih volitvah glasujejo tudi državljani tretjih držav?

Tretje vprašanje bo poseglo neposredno v volilno pravico. Glasovnica bo volivce vprašala:

»Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?«

Po sedanji ureditvi lahko pod določenimi pogoji na lokalnih volitvah glasujejo tudi tujci z ustreznim statusom prebivanja. Referendumsko vprašanje želi preveriti podporo temu, da bi lokalna volilna pravica ostala omejena na slovenske državljane in državljane drugih članic Evropske unije. Aktualna ureditev lokalnih volitev sicer priznava volilno pravico tudi določenim tujcem s stalnim prebivanjem. Tudi tukaj bo rezultat posvetovalen. Politično pa bo vprašanje skoraj gotovo postalo precej širša razprava o migracijah, državljanstvu, integraciji in o tem, kdo naj odloča o vodenju slovenskih občin.

4. Naj se uveljavi novi zakon o parlamentarnih preiskavah?

Četrta glasovnica je drugačna od preostalih treh. To bo zakonodajni referendum. Volivci bomo odločali:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«

Novelo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, državni zbor pa jo je sprejel maja. Proti zakonu se je nato oblikovala referendumska pobuda. Sprožili so jo nekateri nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Pobudniki so na koncu v državni zbor prinesli 44.619 podpisov, s čimer so presegli potrebnih 40.000.

Nasprotniki novele trdijo, da zmanjšuje pravno varstvo posameznikov, proti katerim se uvede parlamentarna preiskava, ter da bi lahko parlamentarne komisije postale sredstvo političnega obračunavanja. Zagovorniki sprememb pa želijo učinkovitejše parlamentarne preiskave in opozarjajo, da obstoječe pravne možnosti lahko postopke blokirajo ali močno zavlečejo. Tu referendum ni zgolj anketa. Če bo proti zakonu glasovala večina veljavnih glasov in bo hkrati proti glasovala najmanj petina vseh volilnih upravičencev, bo zakon zavrnjen.

In to morda sploh še ni konec

Medtem ko se danes že uradno začenjajo referendumska opravila za glasovanje 11. oktobra, je odprta še ena velika zgodba. Včeraj, 1. septembra, so sindikati začeli zbirati podpise za referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Za razpis potrebujejo najmanj 40.000 overjenih podpisov, rok pa imajo do 5. oktobra. Gre za obsežen zakon, ki ga je državni zbor sprejel že maja in posega na več področij. Vlada oziroma koalicija ga predstavlja kot pomemben razvojni paket z ukrepi za gospodarstvo, delo in druge sektorje. Sindikati pa mu ostro nasprotujejo in trdijo, da posega v delavske in socialne pravice. Državni zbor je sprva presodil, da referendum o zakonu ni dopusten, vendar je ustavno sodišče 24. julija ta sklep razveljavilo. S tem je odprlo vrata nadaljevanju referendumskega postopka. Če sindikati zberejo potrebnih 40.000 podpisov, bo Slovenijo torej čakal še en zakonodajni referendum. Datum tega glasovanja za zdaj še ni določen.

Koalicija: Referendumi naj dobijo tudi vsebino

V koaliciji poudarjajo, da želijo s tremi dodatnimi posvetovalnimi referendumi prihod volivcev na volišča izkoristiti za odločanje o vprašanjih, ki imajo po njihovem mnenju širši družbeni pomen.

Razpis treh referendumov so podprli poslanci koalicije in Resnice, medtem ko so jim poslanci Svobode, SD in Levice nasprotovali. Opozicija koaliciji očita, da želi z dodatnimi referendumskimi vprašanji mobilizirati svoje volivce in preusmeriti pozornost z referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi. Koalicija odgovarja, da želi državljanom omogočiti neposredno odločanje o temah, o katerih se politika že dolgo prepira. Karkoli že kdo misli o motivih ene ali druge strani, je eno jasno.

11. oktober bo velik politični test

Štiri referendumska vprašanja na isti dan pomenijo precej več kot običajno nedeljsko glasovanje. Odločanje o socialnih transferjih bo pokazalo, kakšen odnos imajo volivci do povezovanja socialnih pravic z obveznostmi. Referendum o RTV-prispevku bo pokazal, koliko podpore ima sedanji način financiranja javne radiotelevizije.

Glasovanje o volilni pravici tujcev bo ponudilo zelo jasen signal o odnosu javnosti do političnih pravic nedržavljanov.

Zakonodajni referendum o parlamentarnih preiskavah pa bo imel neposredne pravne posledice. In nad vsem tem že visi še možnost referenduma o interventnem razvojnem zakonu.

Slovenija se tako iz vročega političnega poletja seli naravnost v referendumsko jesen. Če smo se po marčevskih volitvah slučajno bali, da bo političnega dogajanja premalo, nas je ta skrb očitno povsem po nepotrebnem obremenjevala.

11. oktobra bomo dobili štiri glasovnice in štiri precej jasna vprašanja. Odgovori pa bodo pokazali precej več kot zgolj rezultat posameznega referenduma. Pokazali bodo tudi, kam se po volitvah nagiba slovensko politično razpoloženje.

P.O.