(Re)akcija: 'Bolje drsijo po zaslonu, slabše razumejo kompleksna besedila'

Rezultati PISA 2025 so v številnih državah sprožili pravi politični alarm. V OECD so dosežki pri branju in matematiki najnižji, odkar poteka raziskava, Slovenija pa je na vseh treh glavnih področjih dosegla najslabši rezultat od vključitve leta 2006. Odzivi so presenetljivo podobni. Zahtevajo več temeljnega znanja, zgodnejše odkrivanje težav, več knjig, manj zaslonov in večjo vlogo učitelja. Toda za posameznimi reformami se odpira še večje vprašanje. Če lahko umetna inteligenca v nekaj sekundah poišče, povzame in razloži skoraj vse – kaj mora človek leta 2026 in v prihodnje sploh še vedeti sam?