Razsodba nemškega sodišča nauk tudi za Slovenijo: brez izpolnjevanja poslanstva javnega medija ni več obveznosti plačila prispevka

Po zgodovinski sodbi Zveznega upravnega sodišča se postopek civilnodružbene iniciative Leuchtturm ARD proti Bavarskemu radiu pomika v odločilno fazo, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za celoten sistem javnega radiotelevizijskega oddajanja v Nemčiji. Tožeča stran je namreč pri Bavarskem upravnem sodišču vložila obsežno dopolnilno vlogo, v kateri na znanstveno utemeljen način zatrjuje, da težave javnega servisa niso posledica posameznih uredniških spodrsljajev, temveč sistemskih, institucionalno pogojenih omejitev.

Jože Biščak je odločitev povezal s slovenskim primerom RTV in zapisal: “zanimiva razsodba nemškega upravnega sodišča. Če javna televizija ne izpolnjuje svojega poslanstva (denimo politična uravnoteženost vsebin), preneha obveznost plačila prispevka.”

Postopek, ki ga od leta 2022 vodi civilnodružbena iniciativa ARD pod ustanovnim predsednikom Jimmyjem Gerumom, sprva pa ga je sprožil odvetnik Friedemann Willemer, je v zadnjih letih pritegnil široko medijsko in javno pozornost. Ne gre zgolj za en primer, temveč za pilotni postopek, ki služi kot referenčni okvir za več tisoč podobnih tožb po vsej državi. Pobudo podpirajo tudi Združenje plačnikov prispevka za javni radiotelevizijski servis, Freiheitskanzlei in druge civilnodružbene organizacije, ki opozarjajo na porušeno ravnovesje v eni ključnih institucij demokratičnega sistema.

Pravni temelj za nadaljevanje postopka predstavlja prelomna sodba Zveznega upravnega sodišča z dne 15. oktobra 2025. Sodišče je v njej jasno opredelilo, da obstaja ustavnopravna povezanost med obveznostjo plačevanja prispevka za javni radiotelevizijski servis in dejanskim izpolnjevanjem poslanstva javnega radiotelevizijskega sistema. Ta mora zagotavljati uravnoteženost, pluralnost pogledov in neodvisnost od države. Če se izkažejo očitne in ponavljajoče se pomanjkljivosti, pravna podlaga za pobiranje prispevka odpade, pri čemer je takšno presojo mogoče v celoti sodno preveriti. Zadeva je bila vrnjena Bavarskemu upravnemu sodišču, ki mora zdaj prvič vsebinsko presoditi, ali javni servis dejansko izpolnjuje svojo ustavno vlogo.

Tožeča stran ob tem poudarja, da cilj postopka ni ukinitev javnega radiotelevizijskega sistema ali prispevka za javni radiotelevizijski servis, temveč dosledno izpolnjevanje zakonsko določenega poslanstva. Prav to naj bi bilo ključno za delovanje svobodne in demokratične družbe. V dopolnilni vlogi z dne 15. aprila 2026 so izpostavljene štiri ravni strukturnih pomanjkljivosti, ki naj bi delovale neodvisno druga od druge, a v skupnem učinku bistveno omejevale delovanje sistema.

Najprej naj bi šlo za institucionalne strategije, ki otežujejo odprto in vsebinsko razpravo, kar po navedbah tožnikov pomeni sistematično oviro za pluralnost. Temu naj bi sledil notranji pritisk k konformnosti, ki ustvarja tako imenovano »klimo strahu« in zavira izražanje odstopajočih mnenj. Tretja raven zadeva politično homogenost kadrovskega okolja, ki naj bi dodatno omejevala raznolikost perspektiv, četrta pa odpoved notranjih nadzornih mehanizmov, ki naj ne bi zagotavljali učinkovite samokontrole.

Po navedbah pobude Leuchtturm ARD te pomanjkljivosti niso naključne, temveč sistemsko utrjene. Ker se ključni podatki o programskem delovanju nahajajo pri toženi stranki, tožniki menijo, da je Bavarski radio dolžan konkretne očitke ovreči. Če mu to ne uspe, naj bi se verodostojnost navedb tožeče strani bistveno okrepila, kar bi lahko sprožilo tudi uradno preiskavo sodišča.

Postopek spremlja tudi širša javna podpora, saj številni državljani že dlje časa opozarjajo na potrebo po reformah. Vzporedno s pravnimi koraki poteka tudi transparentna zbiralna akcija, v okviru katere pobuda javno razkriva tako zbrane sredstva kot njihovo porabo. Visoki stroški postopka namreč zahtevajo stabilno finančno podporo.

Z aktualno dopolnilno vlogo in že izrečeno sodbo zveznega upravnega sodišča postopek zdaj prehaja v svojo najpomembnejšo fazo. Odločitve Bavarskega upravnega sodišča bodo imele zgodovinsko težo, saj bo sodišče moralo odgovoriti na temeljno vprašanje: ali javni radiotelevizijski sistem izpolnjuje svoje ustavno poslanstvo ali pa so strukturne reforme neizogibne