Razprava o zakonu za obnovitev pokrajin v deželnem svetu deli mnenja

V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine se nadaljuje razprava o zakonskem predlogu, ki predvideva obnovitev pokrajin, ki jih je leta 2016 odpravila bivša levosredinska večina. Peti stalni odbor, pristojen za institucionalna vprašanja, je v torek in včeraj prisluhnil stališčem vrste strokovnjakov, predstavnikov sindikatov in drugih nosilcev interesov, v nadaljevanju je sledila razprava, včeraj pa se je začela obravnava posameznih členov (odobrili so prvih 24 členov), ki se bo nadaljevala v ponedeljek, ko bo odbor zaslišal tudi predsednico paritetne komisije med državo in deželo Eleno D’Orlando. Jutri naj bi se s predlogom obnovitve pokrajin ukvarjal prvi stalni odbor (proračun in finance), deželni svet pa bi moral o zakonu odločati na plenarnem zasedanju 29. in 30. junija.

Obnovitev pokrajin sta na seji zagovarjala zlasti odbornik za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaolo Roberti in predsednik petega odbora Diego Bernardis (Lista Fedriga), ki sta opozorila, da s tem dežela popravlja napako, storjeno leta 2016, za kar si desnosredinska večina prizadeva že od leta 2018, je dejal Roberti. Opozicija pa je bila povečini kritična, v prvi vrsti Demokratska stranka, katere svetniki so predlogu očitali pomanjkanje vizije ter nejasnosti glede pristojnosti. Zanje je to le dobesedno vračanje v preteklost brez potrebnih posodobitev. Podobne pomisleke so izrazili tudi v Paktu za avtonomijo in Gibanju petih zvezd, katerega predstavnica Rosaria Capozzi se zavzema za referendum med občani. Nasprotovanje pokrajinam je izrazil Furio Honsell (Open FJK), ne pa Serena Pellegrino (Zeleni in Levica), ki pa je večkrat opozorila na vprašanje pristojnosti, tudi v zvezi s problematiko zdravstva.

Med razpravo se je oglasil tudi svetnik stranke Slovenska skupnost Marko Pisani, ki sedi v skupini DS in je za razliko od le-te napovedal podporo predlogu. Pri tem je obnovil, da je bila svojčas SSk edina stranka, ki v svoj volilni program ni uvrstila odprave pokrajin in je predlagala reformo z vključitvijo nekaterih pristojnosti in tudi možnost spreminjanja meja na zahtevo ozemlja.

Svetnik SSk, ki je svoje stališče po lastnih besedah podal v dogovoru z načelnikom skupine DS Diegom Morettijem, je oblikoval tudi nekatere popravke, ki jih bo predstavil 29. in 30. junija. Vsekakor bo zanj odločilen volilni zakon oz. določanje volilnih enot, kar je pomembno tudi z vidika narodne skupnosti. Pisani drugače opozarja, da zakonski predlog v svojih začetnih členih upošteva manjšinske skupnosti.

Po oceni slovenskega svetnika, ki je opozoril, da bi moral biti v zakonskem besedilu naveden tudi uradni dvojezični naziv slovenskih občin, pa bi predlog lahko že na začetku določal več pristojnosti za obnovljene pokrajine ter ne le, kot je zdaj predvideno, skrb za šolske stavbe in ceste. Pri tem upa, da bodo te pristojnosti prišle do 1. januarja 2027, ko bi morale pokrajine tudi uradno zaživeti.