Razlogov za reformo slovenskega šolstva je več

Na slabe rezultate na testih učencev slovenskih osnovnih šol se je minister dr. Rončević odzval z napovedjo temeljite reforme slovenskega šolstva. Njegovo idejo, da je slovensko šolstvo potrebno temeljite prenove, v celoti podpiram. To kolumno pa namenjam dodatnim razlogom, zakaj je ta reforma tako nujno potrebna. Izbral sem dva: prvi je starost, pri kateri se mlade generacije zaposlujejo, in drugi je pretirano velik vpis v terciarno izobraževanje, ki smo mu bili priča tudi letos.

Če najprej pogledamo starost, pri kateri se mladi po uspešno zaključenem terciarnem izobraževanju zaposlujejo, vidimo, da je ta precej višja kot v nekaterih drugih tehnološko razvitih državah. Kot izhodišče lahko vzamemo, da se mladi pri nas vpisujejo v terciarno izobraževanje z 19 leti. Prva bolonjska stopnja traja tri leta, vendar velika večina študentov k temu doda še eno leto zakonsko dopustnega absolventskega staža. Zato lahko štejemo, da uspešnejši del generacije zaključuje prvo bolonjsko stopnjo pri 23 letih. Pri večini poklicev, ki zahtevajo terciarno izobraževanje, pa prva bolonjska stopnja nikakor ne zadostuje. Potrebna je še druga bolonjska stopnja oziroma magisterij, da bi mladi pridobili enakovredno kvalifikacijo, kot jo je pred bolonjsko reformo zagotavljala univerzitetna diploma (npr. univ. dipl. inž.). Druga bolonjska stopnja traja sicer dve leti, vendar velika večina k temu doda še eno leto absolventskega staža. Tako pridejo mladi do zaposljive izobrazbe pri 26 letih.

Če to primerjamo z ZDA, kjer mladi dosežejo zaposljivo izobrazbo pri 22 letih, vidimo, da se tisti deli mlade generacije, ki so zaključili terciarno izobraževanje, zaposlujejo štiri leta starejši. Če pogledamo še mlade doktorje znanosti, vidimo, da so ti v ZDA – pri tem seveda mislim na njihove elitne univerze – promovirani pri 27 letih, pri nas pa pri 32 letih. Razlika tu je v povprečju pet let. Prikazane razlike v starosti, ko naši in tuji študenti zaključujejo študij, niso nepomembne, saj znatno spreminjajo razmerja med štirimi življenjskimi obdobji: otroštvom, šolanjem, delom in upokojitvijo. Praktično onemogočajo to, kar nekateri zagovarjajo – podaljšanje zdaj 40-letne delovne dobe. Dejstvo je, da negativno vplivajo na produktivnost dela, pokojninsko stabilnost in tudi na demografijo.

Potrebna reforma šolstva

Drugi problem slovenskega šolstva, ki ga želim omeniti, je pretirano množičen vpis v terciarno izobraževanje. Če vzamemo nekajletno povprečje, vidimo, da se v Sloveniji približno 75 odstotkov mlade generacije vpisuje v prvi letnik terciarnega izobraževanja. Ta številka je bistveno previsoka – tudi tehnološko najrazvitejše države lahko zaposlijo le okoli 37 do 40 odstotkov generacije. Ta problem pa zaostruje še število tistih, ki terciarnega izobraževanja nikoli ne zaključijo, torej osip. Ta znaša, če upoštevamo dolgoletno povprečje, skoraj polovico vseh, ki so se vpisali v prvi letnik. Posledic tako velikega osipa nikakor ne bi smeli spregledati, saj pomenijo veliko preobremenitev naših univerz, predvsem v prvem letniku, in tudi znatne stroške za proračun, ki ne dajejo smiselnih rezultatov. Spregledati pa ne smemo niti dejstva, da večina študentov, ki opustijo terciarno izobraževanje, šolanje zaključi brez kakršne koli poklicne kvalifikacije. To predstavlja velik socialni problem in poglablja pomanjkanje delovno sposobnih oseb v Sloveniji. Drugi problem tega visokega in nenadzorovanega vpisa v terciarno izobraževanje je, da razpored diplomantov po strokah in usmeritvah ne ustreza potrebam trga dela. To vodi po eni strani do prekarnih zaposlitev, po drugi pa do občutnega pomanjkanja kadrov v drugih strokah.

Prepričan sem, da je reforma šolskega sistema, ki jo načrtuje minister dr. Borut Rončević, potrebna, smiselna in dobro načrtovana. Preseneča pa me odziv slovenske javnosti in medijev, ki se osredotoča na eno samo vprašanje: osem- ali devetletna osnovna šola. Namen te kolumne je pokazati, da so reforme potrebne od osnovne šole do terciarnega izobraževanja. Pri tej zahtevni nalogi želim ministru dr. Rončeviću obilo poguma in odločnosti, saj sem prepričan, da to problematiko razume in obvladuje.

dr. Andrej Umek, Demokracija