Razkrivamo, koliko zaslužijo prvi možje največjih podjetij – zneski so šokantni

Ko pogledaš številke, hitro postane jasno: nekateri vodijo milijardna podjetja, a zaslužijo “le” nekaj sto tisoč evrov, drugi pa se približajo dvema milijonoma. Kako je to mogoče? In kdo je danes pravi kralj plač v Sloveniji?

Brodnjak prehitel vse – številke, ki povedo več kot besede

Dolga leta je veljalo, da je Jože Colarič iz Krke nedotakljiv na vrhu, a leto 2025 je prineslo preobrat. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je prejel skoraj 1,8 milijona evrov bruto in s tem zasedel prvo mesto med najbolje plačanimi menedžerji v Sloveniji, medtem ko je Colarič ostal tik za njim z okoli 1,6 milijona evrov bruto. Razlika ni ogromna, a dovolj velika, da simbolno pomeni spremembo na vrhu, pri čemer imajo ključno vlogo variabilni prejemki, kot so nagrade, vezane na uspešnost banke, delnice in poslovne rezultate, kar bankirjem pogosto omogoča precej višje zaslužke kot v drugih panogah.

Krka: rekordni rezultati, a “le” drugo mesto

Če pogledamo poslovanje Krke, bi marsikdo pričakoval, da bo njen prvi mož še vedno na vrhu, saj je podjetje leta 2025 prvič preseglo dve milijardi evrov prihodkov, ustvarilo več kot 403 milijone evrov čistega dobička in beležilo rast na večini trgov. To so številke, ki navdušujejo in potrjujejo stabilnost ter moč podjetja, a kljub temu Colaričeva plača ni dosegla bančnih ravni, kar kaže, da farmacevtska industrija deluje po drugačni logiki nagrajevanja, kjer so prejemki bolj stabilni in manj odvisni od kratkoročnih finančnih rezultatov.

Blaž Brodnjak; vir: NLB

Petrol: milijarde prihodkov, a precej nižja plača

Še bolj izrazit kontrast pa vidimo pri Petrolu, kjer je skupina ustvarila kar 6,1 milijarde evrov prihodkov in več kot 174 milijonov evrov čistega dobička, poslovanje pa ostaja stabilno kljub zahtevnim razmeram na energetskih trgih. Kljub temu je predsednik uprave Sašo Berger prejel nekaj več kot 630 tisoč evrov bruto, kar pomeni skoraj trikrat manj kot Brodnjak, razlog za to pa je predvsem močna regulacija energetskega sektorja, kjer država omejuje marže in s tem tudi prostor za višje dobičke ter posledično nagrajevanje vodstva.

Večina direktorjev ostaja daleč od milijonov

Ko pogledamo širšo sliko, postane jasno, da večina direktorjev v Sloveniji sploh ne dosega milijonskih zneskov, saj se plače v zavarovalnicah, telekomunikacijah in številnih industrijskih podjetjih pogosto gibljejo med 200 in 300 tisoč evri bruto letno. Milijonski klub je torej zelo ozek in rezerviran predvsem za peščico vodilnih v bančništvu in farmaciji, kar dodatno poudarja razlike med posameznimi panogami.

Zakaj razlike tako izstopajo?

Razlike med direktorji niso naključne, temveč nastajajo zaradi kombinacije dejavnikov, kot so variabilni bonusi, lastništvo delnic, mednarodna izpostavljenost podjetij in predvsem regulacija, ki ima lahko odločilen vpliv na dobičkonosnost. V bančništvu nagrade hitro narastejo, v energetiki pa jih država omejuje, zato ni presenetljivo, da se plače med panogami tako močno razlikujejo, kar ustvarja občutek, da nekateri delujejo v povsem drugačnem sistemu.

Slika, ki odpira vprašanja

Na koncu ostane preprosto vprašanje: ali so te razlike pravične? Nekateri bodo rekli, da odražajo uspešnost, odgovornost in kompleksnost vodenja velikih sistemov, drugi pa bodo opozorili, da sistem ne deluje enako za vse in da razlike postajajo prevelike. Resnica je verjetno nekje vmes, a eno je jasno – ko gre za plače na vrhu slovenskega gospodarstva, so razlike večje, kot si večina sploh predstavlja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, www, Omrežje X, Petrol, NLB, Krka