Razkrili so skrivnosti stoletnih tetovaž

Mednarodna skupina raziskovalnih ustanov, ki jo podpira srednjeevropski konzorcij za raziskovalno infrastrukturo CERIC-ERIC, je v okviru multidisciplinarne raziskave odkrila nove informacije o redkih fragmentih tetovirane človeške kože iz 19. stoletja, ki jih hrani zbirka anatomskih voskov Luigi Cattaneo z Univerze v Bologni. Gre za malo znano poglavje človeške zgodovine, in sicer, kako so pred stoletji tetovirali in nato ohranjali kožo skozi čas.

Raziskava, ki je objavljena v reviji Heritage Science, združuje študije zgodovine, kemije, antropologije in konservatorskih znanosti. Sodobne analize, ki so jih opravili v tržaškem sinhrotronu Elettra, so razkrile uporabo tradicionalnih pigmentov, kot so rastlinski ogljik za črne tetovaže, naravne zemeljske pigmente za rjave in mešanice cinabarita (živosrebrov sulfid) ter minija za rdeče tetovaže. Na dan so prišle tudi sledi cinka in apna, ki naj bi nakazovale nekdanje postopke konzerviranja.

Fragmenti, ki so jih preučili, sodijo v tradicijo lauretanskih tetovaž, povezanih z romarskimi potmi k svetišču v Loretu v Markah. Tetovaže z religioznimi motivi – med njimi so najbolj prisotne podobe Marije Loretske, monštranc in svetih src – so bile »zapisi« mejnikov v življenju romarjev, nekakšna fizična vez z božanskim, ki je trajno vtisnjena v kožo, zlasti na zapestja, kar naj bi spominjalo na Kristusove rane. Ob svetih simbolih se med analiziranimi pojavljajo tudi posvetne in erotične figure, kar odraža preplet duhovnosti in ljudske kulture tistega časa.

Raziskava ponuja dragocene informacije o etičnih, družbenih in verskih razsežnostih tetoviranja v 19. stoletju v Italiji in prispeva k razumevanju njegovega razvoja od verske prakse do sodobne umetnosti. Tetovirana koža je bila v 19. stoletju pogosto predmet zmotnih prepričanj, da so tetovaže povezane s kriminaliteto, kar je bilo kasneje znanstveno ovrženo. Študija med drugim ponuja pomemben korak k izboljšavi konservatorskih metod za podobne muzeje po svetu.