Puberteta brez zadrege: kaj se dogaja med 12. in 15. letom

Obdobje med 12. in 15. letom starosti je za večino otrok čas intenzivnih telesnih, čustvenih in psiholoških sprememb. Puberteta prinaša novosti, ki so lahko vznemirljive, a tudi zmedene ali celo strašljive – tako za najstnike kot za njihove starše. V sodelovanju z zakonsko in družinsko terapevtko dr. Lidijo Bašič Jančar smo pripravili pregled najpogostejših telesnih sprememb ter ključna vprašanja, ki si jih starši pogosto zastavljajo.

Najpogostejše telesne spremembe pri deklicah (12–15 let)

• Začetek menstruacije (menarha): običajno med 10. in 14. letom; sprva lahko neredna.
• Razvoj dojk: pogosto spremljan z občutljivostjo ali bolečino.
• Povečana poraščenost: pod pazduhami in na intimnih predelih.
• Spremembe telesne oblike: širjenje bokov, več maščobnega tkiva.
• Kožne spremembe: pojav aken zaradi hormonskih nihanj.
• Hitra rast: deklice pogosto prej vstopijo v rastni pospešek kot dečki.

Najpogostejše telesne spremembe pri dečkih (12–15 let)

• Povečanje mod in penisa: prvi znak začetka pubertete.
• Mutacija glasu: glas postane globlji, lahko tudi »preskakuje«.
• Povečana poraščenost: obraz, prsni koš, pazduhe in intimni predeli.
• Rast mišične mase: telo postaja bolj atletsko.
• Ginekomastija: povečanje žleznega tkiva dojk pri moških.
• Nočne polucije: normalen del spolnega dozorevanja.
• Poznejši rastni pospešek: dečki pogosto začnejo rasti nekoliko kasneje kot deklice, a intenzivneje.

Prve telesne spremembe lahko otroka prestrašijo ali spravijo v zadrego

Kako naj starši spregovorijo z otrokom, ko se začnejo kazati prve spremembe, kot so poraščenost, menstruacija, boleče prsi ali mutacija glasu?

Obdobje telesnih sprememb je zelo občutljivo, tako za otroke, kot tudi njihove starše. Predvsem je pomembno, na kakšen način starši pristopijo k pogovoru, saj to lahko močno vpliva na otrokovo doživljanje telesa – preko sramu, jeze ali pa so ta čutenja obvladljiva in zregulirana. Predvsem pa je pri vsem tem najbolj pomembno, komu otrok zaupa, s kom je imel iskren in pristen stik – z njim se bo o teh temah lažje pogovoril.

Starši naj se o tem začnejo pogovarjati zadosti zgodaj in v večih “intervalih”, to pomeni raje več pogovorov po malo, kot en večji pogovor, in sicer takrat, ko starš misli, da mu že teče voda v grlo.

Otroku je treba jasno povedati, da se to dogaja prav vsem in da je to obdobje normalno, da so spremembe normalne, le da vsak otrok doživlja to po svoje in tudi preko telesa se kaže vsakemu otroku na svoj način.

Izogibati se je potrebno pretirani “znanstvenosti” ali teoriji, raje uporabljajmo bolj enostavne, razumljive besede. Predvsem pa otroku damo vedeti, da smo vedno tam za vsa vprašanja, ki se mu porajajo.

Opazujmo svoje otroke, kako dojemajo in čutijo, kar se jim dogaja. Naša primarna naloga je vedno, da uravnavamo čutenja (sram, nelagodje, strah…) in da smo z otrokom v stiku.

Tradicionalno se pogovor pogosto deli na mama–hči in oče–sin

Ali je tak pristop še vedno najbolj primeren ali bi morali starši razmisliti o drugačnih, bolj odprtih načinih vzpostavljanja stika?

V večini primerov je tako, saj je po fizionomiji mama bližje hčerki in oče bližje sinu. Ni pa to vedno tako, saj je pomembno, s kom je otrok povezan, komu zaupa in s kom bi si na podlagi tega želel spregovoriti ali kaj vprašati.

Pomembno je tudi ali so starši s to temo razbremenjeni ali jim je zelo nelagodno o tem govoriti. Če eden od staršev to lažje stori, naj to stori on – in seveda ob predpostavki, da je tudi otrok nanj navezan in se čuti, da je varno z njim o teh temah govoriti. Siljenje v te pogovore samo z namenom, da to moramo, ker je že čas, otrok pa se počuti priseljenega v to, ni primerno.

Najstniki se pogosto zaprejo vase in težko govorijo o svojih težavah

Kako lahko starši ustvarijo dovolj varen prostor, da se jim otrok zaupa glede svojih opažanj, tegob ali bolečin?

To je seveda temeljno in ključno vprašanje za vsa obdobja in za celotno starševstvo. Če imamo z otrokom stik, se pravi se nanj odzivamo (tudi takrat, ko je nam težko, ko smo jezni, ko ne zmoremo), ko se zanimamo za otroka, uravnavamo njegove afekte, takrat se ustvarja prostor, ki je zadosti varen, da bo poiskal pomoč, ko bo v stiski. Če pa ga kregamo, kadar naredi kaj narobe ali v neskladju z našimi prepričanji, vzgajamo preveč togo, smo grobi, grobo postavljamo meje, se bo otrok čutil, da je sam, da nima nobene opore in razumevanja, predvsem pa se bo počutil, da ga nihče zares ne začuti. In tudi, ko bo imel težave, jih bo reševal sam ali pa izven družine.

Puberteta pomeni začetek otrokovega osamosvajanja

Kako naj starš sprejme dejstvo, da se njegov otrok postopoma spreminja v odraslega mladostnika?

To je za marsikaterega starša težko. Težko je sprejeti dejstvo, da se iz prijaznega fantka ali punčke otrok spreminja v upornika, ki veliko govori, ugovarja, je samosvoj… Pa vendar so to dobre lastnosti za življenje (se bo znal postaviti zase, zagovarjati svoje…). Tukaj pride zelo do izraza dober partnerski odnos – če sta partenrja povezana, je to dosti lažje, saj se zmoreta o vseh občutkih pogovarjati, eden drugemu nudita zaščito in tolažbo in zato bližine ne iščejo pri otrocih (tiste bližine, ki bi jo morali dobiti pri partnerju). Sprejemanje sprememb pri otrocih pomeni pri starših delo na sebi. To pa je dosti lažje v dvoje.

Zaključek: Zakaj je starševska opora ključna?

Obdobje pubertete je eno najbolj občutljivih razvojnih obdobij v življenju posameznika. Najstniki se soočajo z intenzivnimi telesnimi spremembami, ki vplivajo tudi na njihovo samopodobo, samozavest in odnose z okolico. Prav zato je vloga staršev nepogrešljiva.

Odprt, spoštljiv in neobsojajoč odnos omogoča mladostniku, da razvije zdrav odnos do svojega telesa in identitete. Starši, ki znajo poslušati, nuditi podporo in postavljati varne meje, pomagajo otroku prebroditi negotovosti ter graditi občutek varnosti.

Čeprav se otrok spreminja in oddaljuje od otroške odvisnosti, še vedno potrebuje trdno oporo. Prav v tem obdobju se namreč gradijo temelji za zdravo odraslost – in starši imajo pri tem eno najpomembnejših vlog.

Vabljeni k spremljanju poglobljenih intervjujev, ki jih objavljamo vsak torek ob 17.30 na spletnem portalu domžalec.si. Z njimi poskušamo obogatiti vaše partnersko in družinsko življenje!

Avtor: S. O.; Foto: canva.com

Od partnerstva do starševstva: nova sezona intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar

The post Puberteta brez zadrege: kaj se dogaja med 12. in 15. letom appeared first on domžalec.si.