Prostovoljcem prekipelo: »Frajerji v dragih avtih, ki namenoma povozite živali – kaj vas žene?« (FOTO)

V dežju, mrazu in temi nosijo žabe čez cesto. Na drugi strani pa nekateri vozniki pohodijo plin – namenoma. Prostovoljci ne skrivajo ogorčenja in postavljajo vprašanje, ki zareže globoko: kaj se dogaja v človeku, da mu je to v zabavo?

Ko pomoč postane tarča posmeha

Na Facebook strani Pomagajmo žabicam so te dni zapisali besede, ki jih ni mogoče preslišati. »Frajerji v avtih višjega cenovnega razreda, ki mimo nas načrtno pohodite gas, načrtno povozite živali …« so zapisali brez olepševanja. Ne govorijo o nesrečah. Govorijo o nameri. O voznikih, ki bi lahko zmanjšali hitrost, malo zavili, počakali nekaj sekund – pa tega ne storijo. Namesto tega zapeljejo v luže ob pločniku, poškropijo prostovoljce in z nasmeškom nadaljujejo pot. »Kako bi vas bilo fajn priklopiti na analitske mašine in pogledati, kateri del možganov vam ob tem zasveti,« so zapisali. Center za zlobo? Ugodje? Ali le brezbrižnost?

Sto dvoživk v eni noči – in tri vedra upanja

Medtem ko nekateri pohodijo plin, drugi stopijo iz avtomobila. V Hrašah so v dežju in mrazu na teren odšli trije otroci in odrasli spremljevalec. V nekaj urah so prenesli okoli sto dvoživk – 25 rjavih žab in številne krastače. To niso številke za naslovnice. To so tiha dejanja. Vsaka prenesena žaba pomeni manj povoženih teles na asfaltu. Manj praznih mrestišč. Manj tihega izginjanja. »Če pomagamo dvoživkam, pomagamo naravi,« poudarjajo. In res je – žabe niso le žabe. So del občutljivega ekosistema. So naravni regulator komarjev. So pokazatelj zdravega okolja.

Oster zapis članov društva; vir: Facebook/Pomagajmo žabicam

Ne pobiramo tujih smeti – pobiramo naš planet

Prostovoljci ob tem opozarjajo še na drugo, bolj tiho težavo. Pločevinke, plastenke, odpadki, ki letijo skozi avtomobilska okna. »Ne pobiramo ‘tujih odpadkov’, pobiramo smeti s planeta, na katerem živimo,« so zapisali. In prav v tem stavku je bistvo. Ne gre le za žabe. Gre za odnos. Do šibkejših. Do narave. Drug do drugega.

Kakšen svet gradimo?

Ceste niso samo asfalt in prometni znaki. Spomladi so to poti selitve, boj za preživetje drobnih bitij. In ogledalo nas samih. Na vsako »rit«, kot so zapisali, ki dela škodo, mora biti vsaj eden, ki pomaga. A vprašanje ostaja: koliko takih bomo še potrebovali? Ko naslednjič zagledate vedro ob cesti in človeka v odsevnem jopiču – boste pohodili plin ali stopili na zavoro? Od tega odgovora je odvisno več, kot si mislimo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

The post Prostovoljcem prekipelo: »Frajerji v dragih avtih, ki namenoma povozite živali – kaj vas žene?« (FOTO) first appeared on NaDlani.si.