Presnec, butara, prajtl ali pušl? Ista cvetna nedelja, povsem različna imena

Beseda presnec ni omejena samo na Štajersko, je pa značilna predvsem za vzhodni del Slovenije. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je označena kot vzhodnoslovenska narečna beseda za snop šibja in zelenja, ki ga verniki na cvetno nedeljo nesejo k blagoslovu. Drugod po Sloveniji isti predmet poznajo pod povsem drugimi imeni.

Najbolj splošno in knjižno poimenovanje je danes cvetnonedeljska butara oziroma preprosto butara. A teren pokaže precej bolj pisano sliko. Register nesnovne kulturne dediščine med poimenovanji navaja še prajtl, beganca, pegelj, pušl, prajtelj, žegen, kaštron in snop.

Domača velikonočna butara

Presnec je močno povezan z vzhodom države

Beseda ima dolgo zgodovino. Že starejši etnološki zapisi jo povezujejo z vzhodno Štajersko, Pohorjem in okolico Maribora. Slovenski etimološki slovar pojasnjuje, da je oblika presmec nastala v štajerskem narečnem razvoju iz besede presnec.

Zanimivo je tudi, da presnec prvotno ni označeval samo cvetnonedeljske butare. Beseda je bila povezana tudi z nekvašenim kruhom oziroma prazničnim pecivom. Prav od tod naj bi se kasneje razvil pomen za butaro, saj so na takšne snope nekoč privezovali tudi pecivo.

To pojasni, zakaj se ista beseda v starejših virih pojavlja tako ob velikonočnem kruhu kot ob cvetni nedelji.

Drugje so doma druga imena

Po Sloveniji so se imena razvijala zelo lokalno. Na Gorenjskem se pojavlja beganca, v Zgornji Savinjski dolini pa je znana celo potica kot poimenovanje cvetnonedeljske butare. Okoli Koprivne pri Črni se je uporabljala beseda presta.

Na drugih območjih ljudje govorijo o pušlu, prajtlu, žegnu, snopu ali kaštronu. Na Primorskem pa je navada zaradi tamkajšnjega rastlinja pogosto videti povsem drugače: namesto klasične butare imajo pomembno mesto oljčne vejice, v slovenski Istri pa iz oljčnih listov izdelujejo tudi spletene oblike.

Posebnost sta še Ljubljana in Ljubno ob Savinji. Ljubljanske butare so zaradi svoje oblike in barvitega okrasja prepoznavne po vsej državi, na Ljubnem pa imajo značilne cvetnonedeljske potice, ki niso pecivo, temveč posebne figuralne butare.

Nekaj deset kilometrov razlike lahko prinese različna imena

Zato lahko že nekaj deset kilometrov razlike pomeni, da bo ista beseda sogovorniku zvenela povsem domače ali pa popolnoma neznano.

Presnec torej ni napačna ali pozabljena beseda, ampak je regionalno poimenovanje, ki lepo pokaže, kako močno se slovenska narečja in običaji razlikujejo že na zelo majhnem prostoru.

Objava Presnec, butara, prajtl ali pušl? Ista cvetna nedelja, povsem različna imena se je pojavila na Vse za moj dan.