Preprečevanja opuščanja mlečne prireje

Koroška statistična regija sodi med izrazito hribovska in gorska območja Slovenije. Zanjo so značilni razgiban relief, ozke doline, strma pobočja ter nadmorske višine, ki na številnih območjih presegajo 500 metrov. Poselitev je razpršena, kmetijska zemljišča pa so pogosto razdrobljena in na težje dostopnih legah, kar bistveno omejuje možnosti za intenzivno kmetijsko pridelavo.

Zaradi teh naravnih danosti je velika večina kmetijskih površin na Koroškem
uvrščena med območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD). Po
razpoložljivih podatkih več kot 80 % kmetijskih zemljišč v regiji spada v OMD, kar
pomembno vpliva na strukturo kmetijske dejavnosti. Na teh območjih so pogoji za
poljedelstvo neugodni, zato je pridelava poljščin omejena predvsem na manjše ravninske dele dolin, medtem ko izrazito prevladuje raba travnikov in pašnikov.
Travniki in pašniki predstavljajo na Koroškem približno 85–90 odstotkov vseh
kmetijskih zemljišč, kar jasno kaže na prevladujočo usmerjenost v živinorejo. V
takšnih razmerah se je kot najprimernejša in nosilna kmetijska dejavnost uveljavila
govedoreja, zlasti mlečna prireja. Ta omogoča učinkovito izkoriščanje travnikov in
pašnikov ter predstavlja temeljni vir dohodka za velik del kmetij v regiji.
Na Koroškem deluje več sto kmetijskih gospodarstev, pri čemer prevladujejo
družinske kmetije, ki ohranjajo tradicionalne oblike gospodarjenja. Mlečna prireja ima
pri tem ključno vlogo, saj je vključena v organizirane odkupne verige in predstavlja
pomemben delež regionalne kmetijske proizvodnje. Hkrati pomembno prispeva k
ohranjanju kulturne krajine, preprečevanju zaraščanja ter varovanju biotske
raznovrstnosti. Na Koroškem mlečna prireja tako ni le gospodarska dejavnost,
temveč tudi pomemben dejavnik poseljenosti, identitete prostora in dolgoročnega
trajnostnega razvoja podeželja.

Presežki mleka, padec odkupnih cen

Zaradi takšnega pomena mlečne prireje ni presenetljivo, da so razmere v tem
sektorju v zadnjem obdobju v ospredju širših družbenih in političnih razprav. Državni
svet Republike Slovenije se med drugim intenzivno posveča vprašanjem kmetijstva
in izzivom, s katerimi se soočajo posamezne panoge. Med osrednjimi temami so
aktualne prav razmere v mlečnem sektorju, ki ga vse bolj zaznamujejo presežki
mleka, padec odkupnih cen in naraščajoči stroški prireje. Vse to neposredno ogroža
ekonomsko vzdržnost mlečnih kmetij, zlasti na gorskih območjih.
Na podlagi razprav so bile oblikovane konkretne pobude, naslovljene na Vlado
Republike Slovenije in pristojna ministrstva z jasnim ciljem: pravočasno, usklajeno in
ciljno usmerjeno ukrepanje. Posebna pozornost je namenjena prav območjem z
omejenimi možnostmi za kmetovanje, kjer bi dolgotrajno poslabševanje ekonomskih
razmer lahko povzročilo resne posledice – od opuščanja kmetij do zaraščanja in
praznjenja podeželja.

Med ključnimi poudarki pobud je potreba po stalnem spremljanju vpliva tržnih razmer
na ravni posameznih kmetij ter po ukrepih, ki bi preprečili opuščanje mlečne prireje.
Poseben poudarek je namenjen stabilizaciji likvidnosti mlečnih kmetij, predvsem tistih
z večjimi investicijskimi in kreditnimi obveznostmi, ter mladih prevzemnikov, za katere
so trenutne razmere še posebej zahtevne. Razprave segajo tudi na evropsko raven,
kjer se poudarja potreba po aktivnejši vlogi Slovenije pri oblikovanju kriznih
mehanizmov za stabilizacijo mlečnega trga, hkrati pa tudi pomen nemotene
kontinuitete odkupa mleka, zlasti za manjše in bolj oddaljene rejce.

Marko Lotrič o pomenu prehranske varnosti

V širši razmislek o prihodnosti mlečne prireje se umeščajo tudi stališča, ki jih v
razpravah o razvoju kmetijstva izpostavlja predsednik Državnega sveta Republike
Slovenije Marko Lotrič. Delo rejk in rejcev ima po njegovem prepričanju ključno
vlogo pri ohranjanju kulturne krajine, preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter
varovanju biotske raznovrstnosti. Marko Lotrič izpostavlja pomen prehranske varnosti
in višje stopnje samooskrbe kot strateškega interesa države, pri čemer imajo kmetje
osrednjo vlogo v celotni prehranski verigi.
S takšnimi obravnavami in pobudami želi Državni svet prispevati k stabilizaciji
mlečnega sektorja, dolgoročni ohranitvi prireje in krepitvi vloge slovenskih rejcev v
prehranski verigi.