Pregrinjalo hvaležnosti

Nekaj dni pred božičem sem v zgodnjem jutru obstala ob kuhinjskem oknu in opazovala hortenzije, ki so puste, rjave povešale glavice. Letos jih nisva uredila pred zimo. V srcu se mi je porodila misel, da bi bela snežna odeja vse »uredila«. Sneg je na božični večer res zapadel. To »malenkost« sem razumela kot poseben dar iz nebes in ga sprejela z veliko hvaležnostjo. V naši župniji smo konec novembra zaključili sveti misijon s posvetitvijo Jezusu po Mariji. Kmalu po tem mi je kirurg določil datum operacije kolka na praznik Marije Brezmadežne. V tem sem spet videla Božji dar in začutila, da sem izročena v Marijino naročje. Po operaciji mi mož streže in stori vse potrebno – zopet Božji dar, za katerega sem hvaležna. Čas domače oskrbe mi je podarjen kot osebne duhovne vaje. Nekega jutra sem brala, kako je starček Simeon Mariji takoj po Jezusovem rojstvu napovedal težke čase: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno d...