Predstavniki Romov opozarjajo na nujnost legalizacije romskih naselij

Nekatere občine na jugovzhodu Slovenije po Rudaševih besedah ne vlagajo dovolj v razvoj tamkajšnjih romskih naselij, kljub temu da za to dobivajo denar. Kot je dejal, se izgovarjajo, da je razvoj nemogoč, saj so naselja nelegalna.

Rudaš je pri tem opozoril, da bi ravno občine morale ta naselja legalizirati ter zagotoviti osnovne pogoje za bivanje, med katerimi so elektrika, voda in sanitarije, s čimer bi rešili izvorni problem diskriminacije.

Namesto tega se na teh območjih razvijajo t. i. geti, kjer je neizobražena in brezposelna romska skupnost, to pa po Rudaševih besedah vpliva na antiromsko razpoloženje okoliškega prebivalstva in družbe.

Legalizaciji bi morala slediti skrb za izobrazbo in delo. “Rome je treba osvoboditi socialne odvisnosti namesto ‘filanja’ s psihosocialnimi programi, s čimer jih držijo na socialnih jaslih,” je poudaril Rudaš. Treba jim je omogočiti, da se ekonomsko osamosvojijo. “Samo zaposleni Romi so zagotovilo boljše prihodnosti, ne samo za romsko skupnost, ampak tudi okoliško prebivalstvo,” je poudaril Rudaš.

Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožek Horvat Muc pa je za STA ocenil, da je bila lani diskriminacija Romov, kljub napredku v nekaterih naseljih, na vrhuncu. “Toliko je v svojem dolgoletnem delovanju na področju aktivizma še nisem doživel,” je povedal. Pripisal jo je tudi nastopom različnih politikov in strank v odzivu na dogodke, pa tudi medijem.

Lani jeseni je namreč umrl Novomeščan Aleš Šutar, po tistem, ko ga je napadel eden od pripadnikov romske skupnosti. DZ je nato sprejel vladni zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki je posegel na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje.

Organizacija Amnesty International Slovenije je v poročilu ocenila, da je vlada s tem zakonom še poslabšala razmere, ker je omogočil rubeže socialnih pomoči. Tako je v prvih treh mesecih letos več kot 1000 posameznikov in njihovih družin z območja celotne države ostalo brez socialnih pomoči, dokler ustavno sodišče ni v začetku aprila začasno zadržalo sporne določbe.

Organizacija opozarja, da gre pri zakonu o zagotavljanju javne varnosti, ki ga je lani sprejela vlada, obliko kolektivnega kaznovanja romskega prebivalstva, hkrati pa ne zmore izpolniti svojih obveznosti in učinkovito preprečevati rasizma in diskriminacije romske skupnosti v tem delu države.

Ugotovili so še, da je diskriminacija zlasti Romov eden ključnih problemov na področju človekovih pravic. Naselja na jugovzhodu Slovenije so brez vode in elektrike, pravice romskih otrok pa so kršene, so navedli. Neustrezni bivanjski pogoji otrokom preprečujejo in omejujejo pravico do izobraževanja.

Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je v odzivu na poročilo opozorila na diskriminacijo romskih deklic in neuspešno integracijo Romov.