
Naraščanje cen je stalnica zadnjih let, posebno pozornost pa zasluži porast cene hrane, ki mu ni videti konca. Najrazličnejše raziskave v Italiji kažejo, da se je hrana na Apeninskem polotoku v povprečju podražila za približno četrtino oziroma skoraj 25 odstotkov v štirih letih.
V prihodnjih mesecih pa, tudi v luči podražitev cen naftnih derivatov v zadnjih tednih, bomo predvidoma priča novemu poskoku, seveda ne samo v Italiji, a tudi v Sloveniji, kjer je dovolj obiskati katerokoli trgovino, da se prepričamo, da je cena številnih izdelkov višja kot na italijanski strani meje, kar potrjujejo tudi številni slovenski kupci v marketih na Tržaškem in Goriškem. Ta pojav je namreč v zadnjih letih stalnica, medtem ko ga pred denimo pandemijo novega koronavirusa skorajda nismo poznali oziroma dogajalo se je obratno, ko so ljudje iz Italije hodili kupovati hrano v Slovenijo.
Razlogi za podražitev so različni, med temi pa izstopajo seveda kriza na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine, vojna v Ukrajini, a tudi dolgotrajna suša. Empirično lahko navedemo samo primer solate v nekem marketu v Gorici, kjer je bilo za kilogram pred nekaj meseci treba odšteti 1,99 evra, zdaj pa stane skoraj štiri evre oz. 3,99 evra.
Seveda porast ni bil povsod takšen, primer pa je zgovoren.Da bodo cene še narasle, je v minulih dneh opozorila tudi družba Oxford Economics, ki je v luči letošnje ekstremne vročine in suše po stari celini, ki sta močno zmanjšali letino, ter visokih stroškov energije in gnojil, napovedala, da se bo hrana še letos podražila za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Najbolj bodo na udaru žito, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki.

2 hours ago
25











English (US)