Pred 130 leti odprli prve moderne olimpijske igre

Danes mineva 130 let od odprtja prvih olimpijskih iger moderne dobe v Atenah. Te so se v zibelki olimpizma načrtno začele 6. aprila 1896 in dodale svoj kamenček k praznovanju 75. obletnice osvoboditve Grčije izpod turške oblasti.

»Prve olimpijske igre v Atenah razglašam za odprte. Naj živi narod, naj živi grško ljudstvo,« je na prenovljenem stadionu Panathinaikos, prenovo je financiral milijonar Georgios Averof, dejal takratni grški kralj Jurij I. Na stadionu so ob bučnem aplavzu zadonele tudi topovske salve in prvič v zgodovini tudi olimpijska himna, skladba Spiridona Samarasa z besedilom Kostisa Palamasa. Glasba je bila občinstvu tako všeč, da so skupaj s kraljem zahtevali ponovitev, prireditelji pa so jim ustregli.

Svojo zamisel je končno uresničil tudi pobudnik oživitve antične olimpijske ideje Francoz Pierre de Coubertin, saj so se začela tudi tekmovanja za športnike iz 13 držav (Avstro-Ogrske, Avstralije, Belgije, Danske, Francije, Grčije, Italije, Madžarske, Nemčije, Švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA), ki so sodelovale na olimpijski premieri. Tekmovanja so bila v svojih zametkih vendarle nekoliko drugačna od sedanjih. V teku na 100 metrov je starter streljal s prvo pištolo, ciljno črto pa je označevala kar napeta vrv, slabši pa so bili ob drugačnem treningu, opremi in infrastrukturi tudi časi. Prvi zmagovalec olimpijskega tekma na 100 metrov Američan Thomas Burke je bil najhitrejši z dosežkom 12 sekund. Atleti so svoj nabor olimpijskih disciplin sicer močno razširili, že na prvih igrah pa so se pomerili v tekih na 100, 400, 800 in 1500 m, na 110 m z ovirami, maratonu, skoku v daljino in višino, troskoku ter metu diska, krogle in kopja. Športniki so nastopali tudi v gimnastiki, plavanju, kolesarstvu, sabljanju, strelstvu, veslanju, dviganju uteži, tenisu, v kriketu pa je bila odigrana le tekma med Grčijo in Veliko Britanijo. Najbolj bo v zgodovini ostal zapisan maraton, ki je potekal na relaciji med zgodovinskima točkama, Maratonom in Atenami, ter predstavlja spomin na bitko iz leta 490 pred našim štetjem in prenašalca novice, da so Grki v boju za samostojni obstoj premagali Perzijce.

Na prvih igrah moderne dobe je Grčiji zmago prav v maratonu priboril podeželski poštar Spiridon Louis s časom 2:58:50. Ta je s slavjem postal nacionalni junak, igre v Atenah pa so dokončno našle svoje mesto tudi pri domačih navijačih. Kot zanimivost velja omeniti še kolajne. Zmagovalci v Atenah so prejeli srebrna odličja in olivno vejico, drugouvrščeni pa bronasto odličje in lovorjevo vejico. Tretje mesto takrat formalno ni prinašalo še ničesar. To se je spremenilo šele z igrami v St. Louisu leta 1904. Do danes so športniki na poletnih olimpijskih igrah nastopili na 30 tekmovanjih. Trikrat so jih preprečile svetovne vojne. Zimske igre so na sporedu od leta 1924, letošnje o bile 25. v zgodovini. Bogata je tudi slovenska olimpijska zgodovina. Prva kolajna sega v daljno leto 1912, ko se je srebra s sabljaško ekipo Avstroogrske veselil Rudolf Cvetko.