Poučevala 40 let, njeno delo pa se ni končalo za šolskimi vrati

Barkovlje so v ponedeljek doživele večer, prežet s hvaležnostjo, toplino in spoštovanjem. V prostorih slovenskega kulturnega društva, kjer so se skozi desetletja stkale zgodbe skupnosti, je bilo večkrat izrečeno ime, ki ga domačini, tako slovensko kot italijansko govoreči, izgovarjajo z iskreno naklonjenostjo - Vera Poljsak.

Dolgoletna učiteljica, kulturna delavka in soustvarjalka družbenega življenja je prejemnica nagrade Nadja Maganja, priznanja, ki izpostavlja izjemne ženske osebnosti v zamejskem prostoru. Odbor za nagrado sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine.

Slovesnost, ki se je je udeležila številna množica, ni bila le podelitev nagrade, temveč poklon življenju, ki je zaznamovalo generacije Barkovljanov. Večer je uvedla Maja Lapornik, ki je obudila spomin na Nadjo Maganja Jevnikar, v spomin kateri je bila ustanovljena nagrada. V svojem nagovoru je izpostavila, da Maganja polovičarstva in povprečnosti ni prenašala, bila je zagnana in prepričana. Izpostavila je njen čut za pravičnost, pa tudi samosvoj humor. »Odlikovala jo je milina humorja, nikakor in nikoli ne ostrina ironije,» je dejala Maja Lapornik in v isti sapi dodala, da je bila Nadjina moč beseda. Opisala je tudi njej poseben čut za sočloveka in spomnila, da to nagrado letos podeljujejo že 16. leto in da so izredno zadovoljni, da jo bodo letos podelili Veri Poljsak.

Življenje in delo letošnje nagrajenke je predstavil Devan Jagodic, ki je uvodoma povedal, da mu je v čast, da lahko v rodnih Barkovljah predstavi osebo, na katero ga vežejo številni osebni spomini, ki segajo že v zgodnja otroška leta. Spomnil je, da se je Verina zgodba začela leta 1934 v Barkovljah, v času, ki slovenski besedi ni bil naklonjen. Kot deklica je občutila težo prepovedi maternega jezika, celo do te mere, da je dolga leta molčala. A prav iz te preizkušnje je zrasla tiha moč, ki jo je spremljala vse življenje. Ko je po vojni stopila na učiteljsko pot, ni poučevala le snovi - učila je razumevanja, poguma in pripadnosti, je izpostavil Jagodic.

Nagrajenka je 40 let učila v razredih slovenskih šol na Tržaškem. Generacijam otrok ni predajala le znanja, temveč tudi občutek vrednosti lastnega jezika in kulture. Bila je med tistimi redkimi pedagogi, ki so znali prisluhniti, spodbujati in odpirati vprašanja, o katerih se je nekoč molčalo, je spomnil govornik in v isti sapi dodal, da se Verino delo ni končalo za šolskimi vrati.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.