POT: Zeleni prstan mesta

Ko je leta 1958 Vlasto Kopač začel z označevanjem Poti spominov in tovarištva (PST), je bila Ljubljana videti precej drugače kot danes. Žica je nekoč obkrožala celotno mesto, ob njej pa so se nizali osamljeni italijanski bunkerji. Danes se mesto razteza vedno dlje iz te nekdanje žične pregrade; PST se je nekoč vila po poljih in travnikih, kjer danes stojijo soseske, kot so npr. BS3, Murgle, Fužine, koseški terasasti bloki, šišenske stanovanjske soseske … Nekdanja pot okrog mesta danes zareže skozi njegove plasti, predvsem tiste, zgrajene v drugi polovici 20. stoletja.

Kopač je zarisal prvo črto PST s postavitvijo 102 osmerokotnih spominskih stebrov in šestih spomenikov NOB ob vpadnicah, ki so jih izdelali kiparji Božo Pengov, Frančišek Smerdu, Marjan Keršič, Ivan Štrekelj, Slavko Kranjc in Stane Keržič. Traso so v naslednjih letih zavarovali; leta 1972 pa je prišla z Mestne konference Zveze socialistične mladine pobuda za njeno ureditev. Trije študenti arhitekture – Dimitrij Omersa, Franc Kastelic in Jože Štoka – so predložili načrt poti, široke šest metrov in zasajene s sedem tisoč drevesi v drevoredih, ki je bil podlaga za njen vris v urbanistične dokumente mesta. V naslednjih letih so pot gradili številni prostovoljci, vojska in delovne brigade.

Novejšo ureditev poti je čez nekaj več kot deset let zasnoval Janez Koželj s sodelavci; del ureditve so bili tudi rdeči poševni kovinski stebri. Leta 1985 so PST svečano odprli, tridesetega pohoda po poti okrog žice se je udeležilo nekaj manj kot 100.000 ljudi. Po osamosvojitvi je nova mestna oblast stebre požagala pod pretvezo, da jih bodo prebarvali. Zaradi zanemarjanja poti v tem obdobju (zaradi povezave s preteklim sistemom) se je organiziralo društvo Zeleni prstan, namenjeno njenemu ohranjanju, ki je aktivno še danes. Ureditev poti pa danes financira tudi občina, tako da se je ohranila kot pomemben prostor za rekreacijo.

Ko včasih kot zaposlene pike drvimo z obrobja v center in iz centra na obrobje, navadno zgrešimo oznake PST. Pozornost zbudijo šele, ko se želimo umakniti in malce nadihati – takrat si vzamemo čas in se po njej sprehodimo. Razen vsakoletnega pohoda ob žici je pot vse druge dni v letu nepogrešljiva za vsakodnevno rekreacijo, ki pa ni osredotočena le na eno območje. Rekreacijske površine enakopravno razdeli po vseh mestnih predelih, in tako izboljšuje kakovost bivanja (skoraj) celega mesta. Obenem povezuje na videz ločene predele Ljubljane – Šiško z Bežigradom, Fužine z Rudnikom …

V praksi pot še ni sklenjena – le označena – ideja zelenega prstana okrog mesta še ni polno zaživela. Na nekaj območjih, kot so Litostroj in stanovanjske soseske BS3 in Nove Jarše, je pot še vedno pretrgana oziroma jo je težko najti. “Dokončne ureditve PST pravzaprav ni, tako da ostaja odprt, stalno nedokončan projekt,” je pred nekaj leti za RTV povedal Janez Koželj. Po njegovem mnenju je neurejenih območij sedem odstotkov.

Premikanje po PST, ki sproži kroženje okoli mesta, zagotavlja drugačen pogled na naše vsakdanje bivalno okolje. Premikamo se prečno na vsakdanje silnice (obrobje – vpadnica – center) in tudi prečno glede na razvoj mesta ob vpadnicah; zdi se, kot da kar nekoliko nedovoljeno prečimo različne soseske in smo tako priča zanimivi sekvenci mestnih plasti: Litostrojska industrija – vrtički – vrstne hiše – vpadnica – stanovanjska soseska – ogromna ruševina Stožic – polje – Plečnikove spominske Žale – stanovanjska soseska – vpadnica – obvoznica in viadukti – reka – grad Fužine, in tako naprej. Ob PST se nizajo različni gradniki mesta, ki tvorijo vsakdan prebivalcev, hkrati pa ob njihovi odsotnosti lahko opazujemo tudi pokrajino, na katero se Ljubljana navezuje – Kamniško-Savinjske Alpe, Barje in Krim na jugu ter hribovja z vzhoda in zahoda. Nekoliko oddaljena perspektiva mogoče vzbudi tudi zavedanje, kaj nam naše okolje zares ponuja.

Viri:
Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 25–48
https://mao.si/razstava/pot-ob-zici/
https://www.rtvslo.si/slovenija/kljub-vztrajnim-prizadevanjem-vec-generacij-graditeljev-pot-se-ni-v-celoti-sklenjena/392167

Naslovna fotografija in fotografija spominskih stebrov Vlasta Kopača: spletna stran MAO, https://mao.si/razstava/pot-ob-zici/

Piše: Nina Dolar