Porazen odziv Levice in SD daje vedeti, da imamo na levici eno samo stranko

Očitno se bodo koalicijski partnerji pretvarjali, da odločitev KPK, da je predsednik vlade Robert Golob nedvomno kršil zakon o integriteti, ne obstaja oziroma sploh nima nobene prave formalne veljave. Pričakovali smo burne odzive koalicijskih partnerjev. Gre vendarle za zadevo, ki bi koristila Golobovim političnim tekmecem na levici. Sodeč po nastopu Meire Hot (SD) in Luke Mesca (Levica) v oddaji Odmevi pa je jasno, da v Sloveniji na levem političnem polu nimamo dejanskih strank, ampak le izpostave Centralnega komiteja Zveze komunistov, ki le na videz delujejo nepovezano, v resnici pa predstavljajo eno samo centralno stranko, podrejeno skupnim ciljem.

V oddaji Odmevi sta svoje stališče glede volitev in nedavne odločbe KPK predstavila poslanka in podpredsednica državnega zbora ter SD Meira Hot ter sokoordinator Levice in minister za delo Luka Mesec.

Po njunih odgovorih bi človek dobil občutek, da sta oba poslanca Gibanja Svoboda – tako spravna in razumevajoča sta bila.

Hot noče komentirati

Hotova je povedala, da nikoli doslej ni komentirala nobenih odprtih postopkov, ne gospoda Janše ne gospe Pivčeve, zato ne bo niti Golobovega, saj kot pravnica poudarja, da gre še vedno za odprt postopek, na katerega je možna tožba, ki je bila tudi napovedana. Morda se podpredsednica DZ ne spomni, a v prejšnjem mandatu je pogosto komentirala zadeve, o katerih sploh še ni bilo uradnega govora, kaj šele da bi bile zaključene. Tako je na primer leta 2022, ko se je govorilo o prodaji Sava Hotelov madžarskemu zasebniku, javno vprašala, ali “gre pri prodaji Save Madžarom za vračilo Janševih dolgov Orbanu?” in pozivala k “obrambnemu zidu pred razprodajami slovenskega premoženja.”

foto: zajem zaslona

Zdaj, ko je v koaliciji s predsednikom vlade, za katerega je uradni organ ugotovil jasno kršitev zakonodaje o integriteti, pa se izgovarja na domnevo nedolžnosti in trdi, da bi kot predstavnica zakonodajne veje oblasti z ocenjevanjem odločbe KPK posegala v neodvisno sodno vejo oblasti. Po tako strogi definiciji ne bi smel noben politik nikoli komentirati odločb KPK, saj se lahko funkcionar nanje kadarkoli pritoži in pravico išče na sodišču. Na drugi strani pa so prav zaradi poročil KPK v preteklosti padale celo vlade.

Mesec: zadeva še ni pravnomočna

Podobno zadržan je bil tudi Mesec – kar je zanj, kot gorečega borca proti korupciji, precej nenavadno. Dejal je: “Gre za zadevo, ki še ni pravnomočna, in če sta dokazni material ta dva SMS-a, je iz njiju razvidno to, da je predsednik vlade dal navodilo ministrici. To je v njegovi pristojnosti, tako da bomo videli, kaj bo na sodišču, ampak če je to ves dokazni material, mislim, da je ta sklep protikorupcijske komisije na trhlih nogah.”

foto: posnetek zaslona

S tem si je oprtal precej težak nahrbtnik, saj je povzel Golobovo obrambo, da dva SMS-a ne pomenita kršitve integritete, čeprav oba jasno nakazujeta, da je predsednik vlade želel ministrici za notranje zadeve diktirati, koga lahko in koga ne sme zaposliti oziroma ji celo ukazovati, koga mora. Pri tem ne gre pozabiti, da sta proti Golobu z istimi očitki nastopila tako nekdanji prvi policist Boštjan Lindav kot ministrica Tatjana Bobnar, ki sta soglasno govorila o Golobovih pritiskih na policijo. Mesec je s tem jasno pokazal, da ga takšni pritiski ne motijo.

Tatjana Bobnar in Boštjana Lindava sta Goloba močno obremenila, foto: STA

Oba sta se izmikala vprašanju o verodostojnosti predsednika vlade.

Hotova je znova mlačno dejala, da bodo na koncu odločale volivke in volivci, sama pa ne vidi nobenega razloga za pozive k odstopu, saj smo le dva meseca pred volitvami. Presunljiva izjava – kot da je dolžina preostalega mandata relevanten kriterij pri presoji verodostojnosti predsednika vlade.

Tudi Mesec je bil enako mlačen. Voditelj ga je spomnil, da so se zavezali k najvišjim standardom verodostojnosti in integritete ter da njegovi odgovori nakazujejo, da so ti standardi očitno nekoliko padli.

Mesec je odgovoril lakonično: “Ne vidim, kje, na kateri točki naj bi padli. Še enkrat, zadeva ni pravnomočna, predsednika vlade bremenita dva SMS-a, kjer je rekel ministrici za notranje zadeve, da bi se želel pogovoriti o kadrovski sliki. In kar se nas tiče, vztrajamo pri tem, da imamo ničelno toleranco do korupcije in tudi kot stranka do zdaj nismo imeli niti ene korupcijske afere.” Dodal je še Golobovo obrambo, da po njegovem razumevanju sklepa KPK niti KPK sama ne pravi, da bi moral premier odstopiti.

Še enkrat je – da ne bi bilo nobenega dvoma – voljno prevzel težak nahrbtnik Roberta Goloba in na svoj politični življenjepis zapisal opombo, da ga ne moti politični pritisk predsednika vlade na ministrico za notranje zadeve.

Politični samomor v imenu višjih ciljev?

Nekateri bi rekli, da gre pri nastopu obeh politikov, pa tudi strank, ki ju zastopata, za svojevrsten politični samomor v imenu “višjega cilja”. Če bi želeli ostati del koalicije, bi se lahko vsaj distancirali od dejanja in hkrati poudarili, da v koaliciji vztrajajo zaradi uresničevanja lastnih programskih ciljev.

A ne – Mesec je šel celo tako daleč, da je z Golobovimi lastnimi besedami opravičeval dejstvo, da je ta pritiskal na ministrico za notranje zadeve. V tem ne vidi nič napačnega, kot da gre za funkcionarja Gibanja Svoboda in ne za politika konkurenčne stranke, s katero se dejansko borijo za iste volilne glasove.

Lahko smo prepričani, da če bi bil v postopku Janez Janša in bi KPK ugotovila, da je pritiskal na ministra Hojsa, naj v policiji zaposli njemu naklonjene kandidate, ne SD ne Levica ne bi molčali in se ne bi izgovarjali na floskule o domnevi nedolžnosti.

Dvojna morala slovenske levice

Hinavščina je tokrat res izrazita. Spomnimo se preteklih primerov, ko so integriteto in verodostojnost politikov presojali izključno na podlagi poročil KPK. Na primer v primeru ministrice za kmetijstvo v Janševi vladi, ki je po pomoti spila kozarec terana in pojedla rezino pršuta brez ustrezne dokumentacije.

Ne le da so jo obsodili v SD, Levici in predhodnicah Gibanja Svoboda (LMŠ in SAB), sprožili so celo interpelacijo zaradi suma zlorabe uradnega položaja in kršitev zakonodaje. Takratni poslanec Levice, danes član SD Matej Tašner Vatovec, je grmel: “Ministrica Pivčeva je simptom arogance politične elite … To je način razmišljanja te vlade: da jim vse pripada, da so nad zakoni in se lahko požvižgajo na to, da se veliko ljudi v državi ne strinja z njihovim početjem.” Njegov strankarski kolega Franc Trček je dodal: “Pivčeva je šolski primer tega, česa nek funkcionar ne sme početi.” Iz poslanskih klopi LMŠ pa se je slišalo: “Preko delovanja ministrice se kaže vzorec delovanja sedanje vlade, da so zakoni, ustava in podzakonski akti zanje le priporočilo in ne obveza.”

Aleksandra Pivec (Foto: Polona Avanzo)

Pri tem je vredno poudariti, da Pivčeva ni storila niti približno tako resnega dejanja kot Golob. V njegovem primeru govorimo že o meji kriminalitete, ko predsednik vlade, vpleten v policijske postopke, vpliva na kadrovanje v policiji.

Še pomenljivejše je poročilo KPK iz leta 2012, ki je obremenilo Janeza Janšo (čeprav se je kasneje izkazalo, da so bile obtožbe neutemeljene). Prav to poročilo je povzročilo padec druge Janševe vlade, saj so sodelovanje z SDS prekinile druge koalicijske stranke – izključno zaradi poročila KPK. Je torej preveč pričakovati, da bi enake standarde uporabili tudi na levici? Takrat so v opoziciji jasno zahtevali Janšev odstop in politično odgovornost, danes pa jim v primeru Roberta Goloba to očitno ne uspeva.

Gregor Virant je Janezu Janši obrnil hrbet, foto: STA

Še enkrat se je pokazalo, da je slovenska levica monolit – ena sama stranka z več obrazi. Niso tekmeci, temveč partnerji v skupnem projektu. Zato imajo sklenjen neformalen “pakt o nenapadanju”, ki ga je Golob želel razširiti tudi na druge stranke. Da so se leve stranke že pripravljene žrtvovati za večji cilj, so pokazale leta 2022, ko sta SAB in LMŠ naredili politični samomor v korist Roberta Goloba. Ostaja vprašanje, ali se danes v podobnem žrtvenem procesu ne nahajata tudi Levica in SD. Le kako drugače bi si lahko razlagali tako neverjetno servilnost konkurenčnih strank? Dejstvo, da se NSI in SDS aktivno napadata priča, da je slovenska desnica zdrava, raznolika in multipolarna. Za levico pa tega ne bi mogli trditi.

I. K.