POP TV izjavo Tine Bregant razglasil za neresnično, številke NIJZ pa pravijo: Bregantova ima prav – podrobnosti razkrivajo veliko napako (FOTO)

Na predvolilnem soočenju je Tina Bregant opozorila na rast čakalnih vrst v zdravstvu. POP TV jo je nato javno označil za neresnicoljubno. Toda ko pogledamo dejanske podatke NIJZ, se odpre neprijetno vprašanje: kdo je v resnici zgrešil dejstva?

Izjava, ki je sprožila spor

Na predvolilnem soočenju na POP TV je zdravnica in političarka Tina Bregant opozorila na zaskrbljujoč trend: število ljudi v čakalnih vrstah se je od leta 2022 do začetka leta 2026 povečalo za približno 76 tisoč. V rubriki 24UR Dejstva so njeno izjavo hitro označili za neresnično. Njihova razlaga? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi se številka povečala za skoraj 310 tisoč, saj naj bi število čakajočih zraslo z 1,4 na 1,7 milijona. Toda že na prvi pogled se pojavi nelogičnost. Če bi to držalo, bi to pomenilo, da na zdravstveno obravnavo čaka skoraj celotna populacija Slovenije.

Kje je nastala napaka

Razlaga je pravzaprav precej preprosta – in precej nerodna. NIJZ vodi dve različni statistiki, ki ju je treba jasno ločiti. Prva statistika beleži vsa aktivna administrativna naročila v sistemu eNaročanje. To pomeni, da ima lahko ena oseba hkrati več odprtih naročil pri različnih izvajalcih ali za različne preglede. Druga statistika pa meri dejansko število fizičnih oseb, ki čakajo na zdravstveno obravnavo. Ravno to drugo metriko je v svoji izjavi uporabila Tina Bregant. Preverjevalci dejstev pa so – očitno – uporabili prvo. Preprosto povedano: primerjali so naročila v sistemu z dejanskim številom pacientov.

Razlaga POP TV glede izjave Tine Bregant. Na koncu se je izkazalo, da ima Bregantova prav; vir: Omrežje X

Kaj pravijo uradni podatki

Ko pogledamo prave podatke NIJZ o številu čakajočih oseb, slika postane precej jasna. Novembra 2022 je bilo v čakalnih vrstah 267.724 ljudi. V prvem tednu januarja 2026 pa 344.157 ljudi. Razlika? 76.433 ljudi. To pomeni, da je bila izjava Tine Bregant praktično do številke natančna.

Ko preverjanje dejstev postane problem

Fact-checking naj bi bil zaščita pred manipulacijami in neresnicami. Njegov namen je jasen: pomagati javnosti razumeti, kaj drži in kaj ne. Toda ko se pri preverjanju pomešajo osnovne metodologije ali celo različne statistike, se lahko zgodi ravno nasprotno. V tem primeru je bila kandidatka, ki je citirala uradne podatke, javno označena za neresnicoljubno. In to v času predvolilne kampanje, ko ima vsaka beseda še toliko večjo težo. Takšne napake niso le neprijetne. Lahko imajo tudi širše posledice – predvsem za zaupanje ljudi v medije, ki naj bi bili varuhi dejstev. In zato ostaja vprašanje: kdo bi moral v tem primeru pravzaprav preveriti preverjevalce?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

The post POP TV izjavo Tine Bregant razglasil za neresnično, številke NIJZ pa pravijo: Bregantova ima prav – podrobnosti razkrivajo veliko napako (FOTO) first appeared on NaDlani.si.