Pomladni pogovori z Mitjo Slavincem: napoveduje več športa, več podpore študentom in manj birokracije

2 hours ago 20

V oddaji Pomladni pogovori na BK TV je bil gost profesor doktor Mitja Slavinec, fizik, dolgoletni profesor, nekdanji dekan, državni sekretar in nekdanji poslanec, danes pa kandidat za rektorja Univerze v Mariboru.

Profesor, potapljač in človek, ki verjame v ljudi

Na vprašanje, kako bi se opisal, je odgovoril: »Rad sem sproščen, nasmejan in pa predvsem s prijatelji, ki jih imam veliko.« Ob tem je razkril tudi svojo zasebno plat — potapljanje, astronomijo in več kot 40 let dela kot podvodni reševalec. Kot pravi, so ga prav te izkušnje zaznamovale: »Pod vodo smo med seboj drugače povezani, drug od drugega soodvisni, in to so izkušnje, ki ti koristijo tudi v vsakdanjem življenju.« Posebno vrednost vidi v hvaležnosti ljudi: »Hvaležnost, ki jo dobiš, ko nekomu pomagaš, se ne da meriti z ničemer.«

Fizika kot strast, politika kot odgovornost

Fizika ga spremlja že od gimnazije, kjer so ga k tej poti spodbudila tekmovanja in učitelj fizike. Kot poudarja: »Če nekaj delaš, kar te veseli, potem si lahko tudi uspešen.« Kasneje ga je pot vodila tudi v politiko, kjer je deloval kot poslanec in državni sekretar, saj, kot pravi, ni želel stati ob strani: »Nikoli nisem pristajal, da samo s strani govorimo, kaj ni dobro.« Ob tem odkrito priznava: »Jaz nisem dober politik, ker nikoli nisem obljubljal stvari, za katere sem vedel, da jih ne morem udejanjiti.«

Dialog kot način dela

Pomemben del njegovega pristopa je dialog, ki ga razume kot osnovo uspešnega sodelovanja. To dokazuje tudi s primerom iz vodenja Slovenske potapljaške zveze: »V več kot 20 letih na predsedstvu niti enkrat nismo glasovali. Vse sklepe smo sprejeli soglasno.« Po njegovem mnenju pogovor sicer zahteva več časa, a se to obrestuje: »To terja malo več časa, ampak je to izrazit prihranek časa kasneje.« Ob tem opozarja, da mora biti dialog konkreten in usmerjen k rešitvam: »Če se ista stvar pogovarja dolgo, potem se začne ponavljati.«

Kandidatura: od besed k dejanjem

Za kandidaturo za rektorja se je odločil z jasnim razlogom: »Če ocenjujem, da lahko pomagam, potem ne bom stal ob strani.« Prepričan je, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k napredku univerze: »Študenti in zaposleni lahko dobijo več, univerza pa lahko naredi velik preboj.« Napoveduje operativno vodenje in hitro ukrepanje: »Če vidim rešitev, jo je treba čim prej udejanjiti.« Pri tem se zaveda tudi odgovornosti: »Zmotiti se ne more samo tisti, ki se nikoli nič ne odloči.«

Več športa, več podpore študentom in manj birokracije

Slavinec poudarja, da so študenti bistvo univerze: »Univerza je zaradi študentov. Sicer bi bili inštitut.« Med konkretnimi ukrepi napoveduje več podpore študentom, tudi finančno: »Sredstva za študentski svet bomo podvojili.« Posebej izpostavlja tudi pomen gibanja in zdravega življenjskega sloga ter napoveduje, da se bo kot rektor zavzemal za več športa na fakultetah in njegovo večjo vlogo v študijskem procesu. Ob tem poudarja, da šport ne prinaša le zdravja, ampak tudi delovne navade in boljše študijske rezultate.

Velik pomen pripisuje tudi sodelovanju z gospodarstvom, a opozarja: »Ne smemo postati višja šola, ki uči samo za prakso.« Hkrati izpostavlja potrebo po zmanjšanju birokracije: »Dostikrat se kakšne stvari delajo same sebi v namen.« Kot konkreten primer spremembe navaja: »Ne bo več, da v petek popoldne pride naloga, ki jo je treba narediti do ponedeljka.«

Odprta univerza in jasna vizija prihodnosti

V prihodnosti si želi bolj odprte univerze, povezane z okoljem: »Samo odprta univerza lahko dobro sodeluje z okoljem.« Velik poudarek daje tudi razvoju umetne inteligence: »Ne smemo biti samo uporabniki umetne inteligence, ampak tudi razvijalci.« Opozarja tudi na finančno neenakost med univerzami in poudarja: »To si moramo izboriti sami.« Svojo vizijo za prihodnost pa strne v jasni misli: »Čez pet let vidim univerzo z boljšimi odnosi, z večjo zavestjo študentov in z okoljem, ki bo nanjo še bolj ponosno.«