19 hours ago
24
Poletne počitnice za številne dijake in študente niso namenjene le oddihu, ampak tudi prvi zaposlitveni izkušnji. Začasno in občasno delo jim omogoča dodaten zaslužek, pridobivanje delovnih navad in prvih izkušenj, hkrati pa prinaša tudi določene pravice in obveznosti. Marsikdo se ob tem sprašuje, kdo sploh lahko opravlja študentsko delo, kakšno plačilo pripada mladim in kaj morajo zagotoviti delodajalci.
V Sloveniji lahko začasno in občasno delo prek študentske napotnice opravljajo dijaki, ki so dopolnili 15 let in imajo status dijaka, ter študenti s statusom študenta. Študenti lahko zakonito strežejo alkoholne pijače, vendar morajo biti stari vsaj 18 let. Za mladoletne osebe (pod 18 let) je strežba alkohola zakonsko prepovedana.
Delo poteka prek pooblaščenih študentskih servisov, delodajalec pa mora pred začetkom dela zagotoviti ustrezno napotnico. Delo brez napotnice ni dovoljeno.
Koliko znaša minimalna urna postavka?
Zakon določa tudi najnižjo dovoljeno urno postavko. Od 5. februarja 2026 znaša minimalna bruto urna postavka 8,98 evra, kar pomeni najmanj 7,73 evra neto na uro.
Delodajalec za opravljeno delo ne sme plačati manj, ne glede na to, ali gre za delo po urah, kosovno delo ali drugačen način obračuna.
Podatki kažejo, da številni delodajalci ponujajo tudi višje plačilo. Povprečna urna postavka je letos prvič presegla deset evrov bruto, predvsem zaradi velikega povpraševanja po delovni sili med poletno sezono.
Enake pravice glede varnosti pri delu
Čeprav ne gre za redno zaposlitev, imajo dijaki in študenti pravico do varnega delovnega okolja. Delodajalec mora zagotoviti varne pogoje dela, po potrebi tudi usposabljanje za varno delo in uporabo zaščitne opreme. Mladih ne sme razporediti na delo, za katero niso usposobljeni ali bi lahko ogrozilo njihovo zdravje.
Prav tako morajo imeti med delom zagotovljene odmore in primeren počitek, pri mladoletnih delavcih pa veljajo še strožja pravila glede delovnega časa in počitka.
Kaj mladoletniki ne smejo opravljati?
Za mladoletne dijake veljajo dodatne omejitve. Prepovedano je delo, ki bi lahko ogrozilo njihovo varnost, zdravje ali razvoj. Med drugim ne smejo opravljati posebej nevarnih del, del z nevarnimi kemikalijami, težkega fizičnega dela, dela pod zemljo ali na višini ter nočnega dela, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako zanje veljajo omejitve glede najdaljšega dovoljenega delovnega časa.
Študentsko delo ni enako redni zaposlitvi
Začasno in občasno delo ne ustvarja delovnega razmerja. To pomeni, da dijaki in študenti nimajo vseh pravic, ki pripadajo redno zaposlenim, kot so letni dopust, odpravnina ali odpovedni roki.
Kljub temu se od študentskega dela plačujejo določeni prispevki, predvsem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se opravljeno delo upošteva tudi pri pokojninski dobi.
Pred začetkom dela preverite pogoje
Preden dijak ali študent sprejme delo, je priporočljivo preveriti:
- višino urne postavke,
- opis delovnih nalog,
- delovni čas,
- kraj opravljanja dela,
- način in rok izplačila,
- ali je izdana veljavna študentska napotnica.
Če delodajalec napotnice ne zagotovi ali ponuja plačilo pod zakonsko določenim minimumom, je takšno delo nezakonito.
Poletno delo je za številne mlade prvi stik s trgom dela. Poleg zaslužka predstavlja priložnost za pridobivanje izkušenj, odgovornosti in novih znanj, hkrati pa lahko marsikomu odpre vrata do prve redne zaposlitve. Statistika namreč kaže, da velik delež mladih prvo zaposlitev dobi prav pri delodajalcu, pri katerem so pred tem opravljali študentsko delo.
English (US)