Poletna vročina: pijete dovolj?

Pravilna rehidracija lahko prepreči resne zaplete

Poletje prinaša sončne dni, dopuste in več aktivnosti na prostem, hkrati pa tudi večje tveganje za dehidracijo. Zaradi visokih temperatur in povečanega znojenja telo izgublja vodo in pomembne elektrolite, predvsem natrij in kalij. Če izgube ne nadomestimo pravočasno, se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, omotica, mišični krči in v hujših primerih celo motnje zavesti ali vročinski udar.

Posebej pozorni morajo biti starejši, dojenčki in majhni otroci, nosečnice ter kronični bolniki.

Zakaj pride do dehidracije?

Do dehidracije pride, ko telo izgubi več tekočine, kot je vnese. Najpogostejši vzroki poleti so:

• visoke temperature in povečano znojenje,
• šport in fizično delo,
• driska ali bruhanje,
• povišana telesna temperatura,
• pitje alkohola,
• jemanje nekaterih zdravil (diuretiki, odvajala, zaviralci SGLT-2).

Že izguba 1–2 % telesne mase zaradi pomanjkanja tekočine lahko zmanjša telesno in miselno zmogljivost.

Kako prepoznamo dehidracijo?

Najpogostejši znaki so:

• žeja,
• suha usta in ustnice,
• temen urin in redkejše uriniranje,
• utrujenost,
• glavobol,
• omotica,
• mišični krči.

Pri hujši dehidraciji se lahko pojavijo zmedenost, pospešen srčni utrip, nizek krvni tlak, zelo malo urina ali izguba zavesti. Takrat je potreben takojšen pregled pri zdravniku.

Koliko tekočine potrebujemo?

Potrebe so odvisne od starosti, telesne aktivnosti in temperature okolja.

Priporočila za odrasle:

• običajno 2–2,5 litra tekočine dnevno,
• ob vročini ali večji telesni aktivnosti pogosto 3 litre ali več.

Pri športu ali intenzivnem delu na vročini priporočamo približno 200–300 ml tekočine vsakih 15–20 minut, po aktivnosti pa približno 1,25–1,5 litra tekočine za vsak izgubljeni kilogram telesne mase.

Najboljša izbira za žejo je voda. Ob večjih izgubah tekočine pa je pomembno nadomeščati tudi elektrolite.

Kaj priporočamo?

Za vsakodnevno hidracijo

Za večino ljudi zadostuje voda ali mineralna voda. Pri močnem potenju so lahko koristni tudi pripravki z elektroliti v obliki šumečih tablet ali praškov.

Pri driski, bruhanju ali izraziti dehidraciji

Najprimernejše so peroralne rehidracijske raztopine (ORS), saj vsebujejo optimalno razmerje glukoze in elektrolitov za učinkovito nadomeščanje izgubljene tekočine.

Priporočeni odmerki:

• odrasli: 200–400 ml po vsakem tekočem odvajanju,
• otroci: približno 10 ml/kg telesne mase po vsakem tekočem odvajanju,
• ob bruhanju ponudimo 5–10 ml vsakih 1–2 minuti, nato količino postopno povečujemo.

Pri driski lahko po priporočilu farmacevta dodamo tudi probiotike.

Posebna opozorila

Starejši

S starostjo občutek žeje oslabi, zato lahko pride do dehidracije, ne da bi jo pravočasno opazili. Posebno pozornost potrebujejo bolniki, ki jemljejo diuretike ali imajo bolezni srca in ledvic.

Otroci

Dojenčki in majhni otroci izgubljajo tekočino hitreje kot odrasli.

Opozorilni znaki so:

• manj mokrih plenic,
• jok brez solz,
• suha usta,
• zaspanost ali razdražljivost.

Tekočino jim ponudimo pogosto in v manjših količinah.

Nosečnice

Med nosečnostjo se potrebe po tekočini povečajo. Priporočljivo je zaužiti približno 2,3–3 litre tekočine dnevno, še posebej v vročih dneh.

Ob močnem bruhanju, omotici ali zmanjšanem gibanju ploda je potreben posvet z zdravnikom.

Kronični bolniki

Posebno previdni naj bodo bolniki:

• s sladkorno boleznijo,
• s srčnim popuščanjem,
• s kronično ledvično boleznijo,
• tisti, ki jemljejo diuretike ali zdravila SGLT-2.

Pri njih prevelik vnos tekočine ni vedno primeren, zato naj upoštevajo navodila zdravnika.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Obisk zdravnika je potreben, če:

• driska ali bruhanje trajata več kot 24–48 ur,
• oseba ne more zadržati tekočine,
• se pojavi kri v blatu,
• se pojavijo zmedenost, izrazita zaspanost ali omedlevica,
• dojenček več ur nima mokre plenice,

Poleti pijte redno – ne čakajte, da postanete žejni, saj je žeja že znak začetne dehidracije. Na izletih in potovanjih imejte vedno pri sebi plastenko vode, pri večjih izgubah tekočine zaradi driske, bruhanja ali vročine pa tudi peroralno rehidracijsko raztopino.

Pomembno je vedeti, da športni oziroma izotonični napitki niso enakovredna zamenjava za peroralne rehidracijske raztopine, saj vsebujejo drugačno razmerje sladkorjev in elektrolitov.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.

The post Poletna vročina: pijete dovolj? appeared first on Savus.