Poletna hidracija: ločimo mite od resnic

Poleti naše telo zaradi vročine in znojenja izgublja več tekočine kot običajno. Če izgubljene vode in elektrolitov ne nadomeščamo dovolj, se poveča tveganje za dehidracijo, utrujenost, glavobol, vročinsko izčrpanost in druge zdravstvene težave. Med ljudmi kroži veliko nasprotujočih si nasvetov. Kateri držijo in kateri ne?

Prvi mit: »Pijem takrat, ko sem žejen.« Ne drži.

Žeja je že znak, da telesu primanjkuje tekočine. Pri starejših je občutek žeje pogosto oslabljen, zato lahko dehidrirajo, ne da bi to pravočasno opazili.

Priporočeno je, da tekočino pijte redno skozi ves dan, tudi če niste žejni.

Drugi mit: »Kava in čaj telo izsušujeta.« Delno drži

Kofein ima blag diuretični učinek, vendar pri ljudeh, ki redno uživajo kavo ali čaj, običajne količine ne povzročijo pomembne izgube tekočine. Tudi kava in nesladkan čaj prispevata k dnevnemu vnosu tekočine.

Priporočeno je, da je ob zelo vročem vremenu ali intenzivni telesni aktivnosti glavni vir tekočine voda.

Tretji mit: »Več vode kot popijem, bolje je.« Ne drži.

Pretirano pitje vode v kratkem času ni koristno in je lahko celo nevarno. Če zaužijemo zelo velike količine vode brez nadomeščanja elektrolitov, lahko pride do znižanja koncentracije natrija v krvi (hiponatriemije), kar povzroči slabost, glavobol, zmedenost, v hujših primerih pa tudi krče.

Priporočeno je, da pijete enakomerno skozi ves dan. Ob dolgotrajnem potenju nadomeščajte tudi elektrolite.

Četrti mit: »Če se veliko potim, potrebujem le vodo.« Ne drži.

Pri močnem potenju telo izgublja tudi natrij, kalij in druge elektrolite. Samo voda pri večjih izgubah ni vedno dovolj.

Priporočeno je, da pri dolgotrajni telesni aktivnosti, delu na vročini ali večjih izgubah tekočine izberite napitke z elektroliti. Pri driski ali bruhanju pa uporabite peroralne rehidracijske raztopine (ORS), ki so na voljo v lekarni.

Peti mit: »Izotonični športni napitki so enaki rehidracijskim raztopinam.« Ne drži.

Športni napitki so namenjeni predvsem nadomeščanju tekočine in energije med telesno aktivnostjo. Vsebujejo drugačno razmerje sladkorjev in elektrolitov kot peroralne rehidracijske raztopine.

Dejstvo je, da so pri driski, bruhanju ali izraziti dehidraciji najboljša izbira peroralne rehidracijske raztopine, saj omogočajo učinkovitejše vsrkavanje vode in elektrolitov.

Šesti mit: »Alkohol pogasi žejo.« Ne drži.

Alkohol poveča izločanje urina, zato telo izgublja še več tekočine. Poleg tega zmanjšuje sposobnost telesa za uravnavanje temperature.

Priporočeno je, da ob vsakem alkoholnem napitku popijte tudi kozarec vode.

Sedmi mit: »Otroci sami povedo, kdaj so žejni.« Ne drži.

Majhni otroci dehidrirajo hitreje kot odrasli in žeje pogosto ne izrazijo pravočasno.

Pri otrocih je treba biti pozoren na manj mokrih plenic, suha usta, jok brez solz in razdražljivost ali zaspanost. Zato otrokom tekočino ponudite večkrat dnevno, zlasti med igro na prostem.

Osmi mit: »Starejši potrebujejo manj tekočine.« Ne drži.

Potrebe po tekočini ostajajo podobne, težava pa je, da starejši pogosto občutijo manj žeje in imajo več bolezni ali zdravil, ki povečajo tveganje za dehidracijo. Redno pitje tekočine je zato pri starejših še pomembnejše.

Deveti mit: »Sadje lahko nadomesti pitje vode.« Delno drži

Lubenica, melona, breskve, jagode in citrusi vsebujejo veliko vode ter pomembno prispevajo k hidraciji, vendar ne morejo popolnoma nadomestiti pitja tekočine.

Deseti mit: »Temen urin je lahko normalen tudi poleti.« Ne drži.

Barva urina je eden najpreprostejših pokazateljev hidracije. Svetlo rumen urin običajno pomeni dobro hidracijo medtem ko temno rumen ali jantarno obarvan urin pogosto kaže na pomanjkanje tekočine (izjema so nekatera zdravila ali vitamini, ki lahko spremenijo barvo urina).

V lekarni vam lahko svetujemo glede izbire ustreznega izdelka glede na vaše potrebe na primer: elektrolitni pripravki za povečano potenje, peroralne rehidracijske raztopine (ORS) pri driski, bruhanju ali izrazitejši dehidraciji, probiotiki kot podpora ob driski in individualno svetovanje za nosečnice, starejše in kronične bolnike.

Najboljši način za preprečevanje dehidracije je, da pijete redno, še preden postanete žejni. V vročih dneh imejte steklenico vode vedno pri sebi, tekočino pa povečajte ob športu, delu na prostem ali med potovanji. Če jemljete zdravila za srce, krvni tlak, ledvice ali sladkorno bolezen, se glede primernega vnosa tekočine posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.

The post Poletna hidracija: ločimo mite od resnic appeared first on Savus.