Pol stoletja po smrti Mao Zedonga na Kitajskem narašča nostalgija za njegovimi ideali

Mao, ki je leta 1949 med državljansko vojno vodil komunistično revolucijo proti nacionalističnim oblastem in 1. oktobra istega leta razglasil Ljudsko republiko Kitajsko, je uvedel kolektivno lastništvo, za katerega je trdil, da bo spodbudilo industrijo in poenotilo državo. Vendar zgodovinarji njegove radikalne politike krivijo tudi za množično lakoto in smrt milijonov ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mao Zedong je umrl 9. septembra 1976 v Pekingu v starosti 82 let. Čeprav je za vladajočo komunistično partijo še vedno junak revolucije, je po njegovi smrti javno priznala, da je bila njegova uničujoča kulturna revolucija “velika napaka”, kar so kasneje potrdili tudi kitajski voditelji. Temnejša poglavja iz njegove več desetletij trajajoče absolutne vladavine medtem v javnosti ostajajo cenzurirana. Obdobje kulturne revolucije, ki jo je Mao sprožil leta 1966, so obeležili brutalni pregoni intelektualcev, ki so jih razglasili za razredne sovražnike, in zapiranje šol, zaradi česar je Kitajska za več let nazadovala na področju izobraževanja in v razvoju. Vsa zasebna lastnina in zemljišča so postala kolektivna last, medtem ko je vodenje gospodarstva privedlo do velike lakote. Po podatkih kitajske vlade je med njo umrlo okoli 15 milijonov ljudi, medtem ko nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo smrtnih žrtev med 20 in 43 milijonov. V Maovem mavzoleju so omembo kulturne revolucije izbrisali z informacijskih tabel, s tem pa so izbrisali to desetletje (1966-1976), v katerem so nasilje proti t. i. razrednim sovražnikom in tradicijam pripeljali Kitajsko na rob državljanske vojne. Milijoni Kitajcev so umrli ali so bili žrtve nasilja, prisilnega dela ali javnih poniževanj. Znanstvenik Xu Chenggang, ki so ga med kulturno revolucijo kot otroka v Pekingu preganjali, ker so njegovega očeta označili za desničarja, je dejal, da je vse, kar je mogoče videti v javnosti, v skladu s stališči partije in da nihče nima pravice, da od tega odstopa. Mao v uradni zgodovini ostaja revolucionarni heroj. Njegov obraz je upodobljen na bankovcih, njegov portret krasi Trg nebeškega miru v Pekingu, njegovo balzamirano trupla pa počiva v mavzoleju v prestolnici. Vsako leto posnamejo nove filme in televizijske serije o njegovih junaških podvigih. Javna razprava se je pod sedanjim kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki opozarja pred “zgodovinskim nihilizmom”, še dodatno zožila. “Komunistična partija je ljudem povedala, da so bile storjene napake, vendar nikoli ni jasno opredelila, kaj razume pod temi ‘napakami’. Tega nihče ne ve,” je dodal Xu. Ta olepšana inačica zgodovine je odprla prostor za idealizirane predstave o vladavini Maa med mladimi, ki so frustrirani zaradi dolgega delavnika ter neizprosne konkurence v izobraževanju in na trgu dela.