Poglejte, kaj tožilstvo in policija o prometni nesreči Pirc Musarjeve še vedno skrivata pred javnostjo

»Zahteva prosilca z 11. 8. 2026, da se mu posreduje kopijo zapisnika o prometni nesreči predsednice Republike Slovenije, se v celoti zavrne.« Tak odgovor smo prejeli z ministrstva za notranje zadeve.

Danes minevajo trije tedni, odkar je javnost izvedela, da je bila v prometni nesreči, ki se je zgodila dan prej (31. julija) v predoru Kastelec na primorski avtocesti v smeri proti Ljubljani udeležena predsednica države Nataša Pirc Musar. Bila je na poti s Hrvaške, kjer je preživljala dopust, skupaj še z dvema prijateljicama so bile namenjenena prireditev Tadeja Pogačarja v Komendi. Potovala je v kombiranem vozilu Mercedes-Benz V300, ki sta ga spremljala dva policijska vozila.

Zakaj je do nesreče prišlo, je javnost izvedela šele v ponedeljek, 3. avgusta. Po uradnih navedbah je do trčenja prišlo, ker voznik MB V300 ni upošteval varnostne razdalje do spremljevalnega vozila Audi. In da je zadeva odstopljena v nadaljno obravnavo Specializiranemu državnemu tožilstvu – SDT (Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili) zaradi morebitne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.

Medijska razkritja

Medtem so mediji marsikaj odkrili: da Nataša Pirc Musar ni bila privezana z varnostnim pasom (čeprav je bilo sprva rečeno, da je bila); da v vozilu ni bila samo ena prijateljica (Viktorija Krivolucka), ampak dve (tudi Urška Repovš); spreminjalo se je število poškodovanih; javnost je izvedela, kdo je Rusinja Krivolucka, da je državljanstvo dobila v čudnih okoliščinah in kljub temu, da je bila kaznovana ter da je bila svojčas intimna prijateljica Romana Jegliča, nekdanjega namestnik direktorja VIS-a in človeka, ki je podpisal aretacijo Janeza Janše v zadevi JBTZ.

Viktorija Krivolucka in Nataša Pirc Musar (Foto: Družbena omrežja/ Facebook)

V zvezi s samo nesrečo je policija (3. avgusta) takole opisala vzrok: »Po doslej zbranih podatkih je 52-letni voznik vozila znamke Mercedes benz V300, v katerem je bila varovana oseba, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila Audi, ki ga je vozil 34-letni voznik in je bilo predhodno vozilo spremstva varovane osebe.« Kasneje so iz predsedničinega kabineta še sporočili, da je njeno vozilo po trku s prvim vozilom v konvoju trčilo še v steno predora.

Vprašanja portala Nova24TV in Demokracije

Ker je policija že navedla (domnevni) vzrok nasreče, so nas v uredništvu zanimale nekatere podrobnosti. Zato smo PU Koper zaprosili za zapisnik in hkrati napisali, če zapisnika ne moremo doibiti, naj odgovorijo na nekatera vprašanja: na katerem voznem pasu se je zgodila nesreča (levem, desnem ali med menjavo pasov); ali so bile zaslišane tudi druge priče (vozniki, ki so vozili za obema voziloma in so pravočasno ustavili); kakšna je bila razdalja med voziloma tik pred trčenjem in ali je voznik Audija predhodno zaviral ter zakaj; kakšna je bila potovalna hitrost obeh vozil (pri čemer se je izpostavila možnost, da ima MB V300 vgrajen sistem EDR oziroma “črno skrinjico”); ter ali so bili sedeži v konferenčni postavitvi (potniki obrnjeni drug proti drugemu, morebiti z mizico) ali vsi v smeri vožnje. Enaka vprašanja so bila poslana tudi na SDT.

Policisti in tožilci zaradi interesa preiskave ne razkrivajo podrobnosti

S SDT smo dobili kratek odgovor: »V zvezi z vašimi vprašanji vam lahko potrdimo le to, da navedeno zadevo obravnavamo, več informacij pa vam zaradi interesa preiskave ne moremo posredovati.« Zdaj nam je odgovorila tudi policija, in sicer višji policijski svetnik Igor Jadrič, ki je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja. Naša prošnja je bila zavrnjena.

Jadrič je zapisal, da so sicer »kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja«, vendar pa policijski zapisnik »vsebuje podatke, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ zavrne dostop do zahtevanega podatka, če je bil ta pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.«

Ker zadevo v predkazenskem postopku obravnava SDT, je prevladala ocena, »da je v obravnavanem primeru le s popolno zavrnitvijo dostopa do zahtevanih podatkov mogoče preprečiti škodljive posledice za podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim«.

Prometna nesreča v predoru Kastelec se je sprevrgla v afero leta. (Foto: DARS)

Odgovori odpirajo nova vprašanja

Odgovor policije (in prej SDT) odpira vprašanja, ki niso zgolj retorična. Zakaj bi razkritje potovalne hitrosti vozil s predsednico lahko vplivalo na predkazenski postopek? Zakaj bi razkritje, na katerem voznem pasu so vbila vozila, lahko vplivalo na predkazenski postopek? Zakaj bi razkritje, kako so bili postavljeni sedeže v vozilu (v konferenčni postavitvi ali vsi v smeri vožnje), lahko vplivalo na predkazenski postopek? Gre za povsem relevantna vprašanja, ki bi morala dobiti odgovor, ko pa je policija že določila krivca in povedala vzrok nesreče – 52-letni voznik ni upošteval varnostne razdalje. Vzroka za molk organa sta dva: ali se je ob nesreči dogajalo še kaj, česar javnost ne ve, ali pa gre za prikrivanje, da se določi ´grešnega kozla´.

B.J.