Po tristo let starih poteh dediščine glažutarjev

Maja se bo zaključil čezmejni projekt Glass Routes - Po poteh glažutarjev na Goriškem, ki je v zadnjih dveh letih osvetlil pomembno, a dolgo prezrto gospodarsko dejavnost tega prostora. Pobuda povezuje institucije na obeh straneh meje, in sicer Tolminski muzej, ZRC SAZU in ustanovo Erpac FJK oz. Pokrajinske muzeje v Gorici. Osredotoča pa se na območje Trnovskega gozda ter del Tolminskega, kjer je bila steklarska obrt nekoč močno prisotna.

Češki pihalci stekla so prišli iz Hamburga

Glažutarstvo oz. izdelava stekla in steklenih predmetov, je Goriško zaznamovalo med 18. in začetkom 19. stoletja. Češki pihalci stekla, znani kot glažutarji iz Hamburga, so se med letoma 1722 in 1830 naselili v bližini današnjih Lokev, Lazne in Trebuše. V skoraj stoletju delovanja so napihali na tisoče steklenic ter drugih uporabnih in okrasnih predmetov. Območje so izbrali predvsem zaradi obsežnih gozdov, saj je proizvodnja zahtevala velike količine lesa.

»To je bila zelo pomembna gospodarska dejavnost tega prostora, ne le z ekonomskega, temveč tudi z okoljskega vidika,« je na predstavitvi projekta v novogoriškem Maksu povedala Karla Kofol iz Tolminskega muzeja. Prav intenzivna sečnja pa je pustila tudi vidne posledice. »To je eden od negativnih vidikov te dejavnosti, ki je sicer tistim, ki so jo vodili, prinašala velike zaslužke,« je še pojasnila.

Ko je obrt sredi 19. stoletja iz teh krajev izginila, so se glažutarji začeli seliti na druga območja Slovenije, in sicer na Kočevsko in nekateri na območje Cerknice.

Aprila na goriškem gradu

Projekt želi to dediščino približati širši javnosti. Vključuje ureditev štirih tematskih poti v skupni dolžini okoli 20 kilometrov, tri razstave, pripravo kataloga, znanstveno monografijo ter dokumentarni film, ki ga ustvarja Anja Medved. Prvi rezultati so že vidni. Razstavi so odprli na Lokvah in v Tolminu, tretjo pa bodo aprila postavili na goriškem gradu.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku