Po praznikih veliko ljudi naredi isto napako z ostanki hrane, potem pa jo poje prepozno

Praznična miza je običajno radodarna, hladilnik dan pozneje pa še bolj. Šunka, kuhana jajca, pečenka, potica, namazi, solate in odprte posode z ostanki hitro ustvarijo občutek, da bo hrane dovolj še za več dni. Prav tu se začne napaka, ki jo po praznikih naredi veliko ljudi: ostanke pospravijo prepozno, nato pa jim še predolgo zaupajo.

Največ težav ne povzroči sama količina hrane, ampak občutek, da je v hladilniku vse samodejno varno. Hladno okolje res upočasni kvarjenje, ne ustavi pa ga. Ameriška agencija FDA opozarja na pravilo dveh ur: pokvarljiva živila ne bi smela ostati na sobni temperaturi več kot dve uri, pri zelo visokih temperaturah pa ne več kot eno uro. Obenem priporočajo, da večino kuhanih ostankov porabimo v treh do štirih dneh.

Najpogostejša napaka se zgodi med mizo in hladilnikom

Po prazničnem kosilu ali večerji hrana pogosto še dolgo ostane na mizi. Nekdo si bo vzel še kos šunke, drugi še malo solate, tretji bo pozneje odprl posodo s potico. Ta podaljšani “še malo” čas je pri varnosti hrane zelo pomemben. Prav v tem obdobju se pokvarljiva živila po nepotrebnem predolgo segrevajo na sobni temperaturi. To velja predvsem za meso, jajca, mlečne izdelke in ostanke pripravljenih jedi.

Mnogi naredijo še drugo napako. Ker želijo biti hitri, v hladilnik pospravijo veliko posodo še tople hrane. S tem dvignejo temperaturo v hladilniku in otežijo hitro ohlajanje hrane. Večje količine ostankov zato razdelimo v plitvejše posode, saj se tako bistveno hitreje in varneje ohladijo.

Hladilnik ni čarobna rešitev

V gospodinjstvih pogosto velja logika, da je hrana varna že zato, ker je “šla v hladilnik”. To drži le delno. Če je bila predolgo zunaj, lahko zamuda ostane problem tudi potem, ko je pospravljena. Hlajenje pomaga le, če je bilo živilo pravočasno shranjeno.

Ostanki hrane po veliki noči

Vonj, videz in okus niso vedno zanesljiv test

Marsikdo po praznikih ostanke preveri po domače: povoha, pogleda, po potrebi še malo pokusi. To je razumljivo, a ni vedno dovolj. Nekatera živila so lahko neustrezna za uživanje, še preden dobijo izrazit neprijeten vonj ali videz. Ravno zato uradne smernice ne temeljijo na občutku, ampak na času in načinu shranjevanja. A naj bo to nekje tri do štiri dni za za kuhane ostanke v hladilniku, za daljše shranjevanje pa predlagamo zamrzovanje.

Posebej občutljiva živila po praznikih

Po velikonočnih in drugih praznikih so med bolj občutljivimi prav jedi, ki jih ljudje radi “rešujejo” še več dni: kuhana jajca, jajčne jedi, mesni ostanki, omake, namazi in kremaste solate. Kuhanih jajc in jajčnih jedi ne smemo puščati iz hladilnika več kot dve uri. Med bolj tvegana živila pa lahko uvrstimo tudi sestavljene jedi, namaze, sladice s kremo ter mehke sveže sire ali skuto.

PREBERI ŠE: Kako dolgo so ostanki hrane v hladilniku še varni za uživanje?

Tudi “škoda je vreči stran” ima svojo mejo

Ta misel je zelo domača in človeška, še posebej po praznikih, ko je hrane veliko in se zdi škoda karkoli zavreči. Toda pri ostankih velja preprosto pravilo: če niste več prepričani, kdaj je bilo živilo pospravljeno in koliko časa je bilo zunaj, je previdnost pametnejša od varčevanja. To še posebej velja za živila živalskega izvora in jedi z jajci, smetano ali majonezo. Smernice strokovnjakov so precej jasne: čas in temperatura odločata več kot občutek.

Ostanki potice

Kaj je najbolj pametno narediti po praznikih?

Prva dobra navada je hitra razdelitev ostankov v manjše, zaprte posode. Druga je, da se v hladilniku postavi red: tisto, kar je treba pojesti najprej, naj bo spredaj, ne v zadnjem kotu police. Tretja je preprost časovni okvir. Večino kuhanih ostankov je smiselno načrtovati za naslednje tri do štiri dni, vse, kar ne bo porabljeno v tem času, pa zamrzniti. Zamrznjeni ostanki ostanejo varni dlje, čeprav lahko z daljšim shranjevanjem izgubijo nekaj kakovosti.

Dobro je preveriti tudi temperaturo hladilnika. Hladilnik naj bo nastavljen na približno 4 °C ali manj. Pri višjih temperaturah varnost pokvarljivih živil hitreje pade, še posebej če je hladilnik po praznikih močno napolnjen in se vrata pogosto odpirajo.

Red je pomembnejši od količine

Po praznikih ni največji problem to, da ostankov ostane veliko, ampak da se izgubijo v nepreglednosti. Ena manjša posoda z mesom, dve s prilogami, nekaj jajc, odprta skleda solate in kos peciva hitro ustvarijo zmedo, v kateri ni več jasno, kaj je bilo pospravljeno včeraj in kaj pred tremi dnevi. Prav ta nejasnost je pogosto razlog, da ljudje hrano pojedo prepozno.

Ostanki hrane niso podaljšek praznika

Praznični ostanki so lahko zelo uporabni, če z njimi ravnamo pravočasno in premišljeno. Iz njih je mogoče sestaviti dober zajtrk, hitro kosilo ali večerjo za naslednji dan. Težava nastane, ko postanejo nekaj, kar se samo prestavlja po hladilniku iz dneva v dan.

Najbolj varna navada po praznikih je zato presenetljivo preprosta: hitro ohladiti, pravilno zapreti, pregledno zložiti in pravočasno porabiti. Vse drugo je preveč odvisno od sreče. In ravno pri hrani je sreča precej slabši načrt od reda.

Kam z ostanki potice? Ta ideja za ponedeljek pride prav bolj, kot mislite

Posoda z ostanki hrane se vam zaradi tega pokvari hitreje, kot bi pričakovali

Ostanki velikonočnih jedi ne sodijo v smeti: pet idej, ki jih velja poznati

To je napaka, ki jo ljudje naredijo z ostanki božične večerje

Objava Po praznikih veliko ljudi naredi isto napako z ostanki hrane, potem pa jo poje prepozno se je pojavila na Vse za moj dan.