Po desetletjih v Sloveniji brez državljanstva zdaj zahtevajo volilno pravico. Toda zakaj še vedno niso državljani?

Nasprotniki sprememb Zakona o lokalnih volitvah zdaj v ospredje postavljajo osebne zgodbe ljudi, ki v Sloveniji živijo desetletja, vendar nimajo državljanstva. A ob primerih Elvisa Alukića in Flurine Ametaj ostaja temeljno vprašanje, na katerega kampanja ne ponudi jasnega odgovora: zakaj državljanstvo po tolikem času še ni urejeno?

Kampanja stavi na čustva, odgovori pa manjkajo

Ob sprejemanju sprememb Zakona o lokalnih volitvah so predstavniki nevladnih, kulturnih in migrantskih organizacij ostro nastopili proti noveli, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem jemlje lokalno volilno pravico. Njihovo glavno sporočilo je preprosto: ti ljudje tukaj živijo, delajo, plačujejo prispevke, vzgajajo otroke in so del skupnosti.
To drži. Toda prav zato je toliko bolj nenavadno, da kampanja kot najmočnejši argument izpostavlja primere ljudi, ki po treh, štirih ali celo petih desetletjih nimajo slovenskega državljanstva. Če nekdo Slovenijo res razume kot svoj dom in želi sodelovati pri političnem odločanju, se ne more izogniti vprašanju, zakaj ni naredil koraka do polnega članstva v tej državi.

Elvis trdi, da živi njegov oče že 57 let v Sloveniji in ima tu 40 let delovne dobe. Očitno je pozabil, da je sam pred 3 leti v Tedniku trdil, da je z očetom in mamo pribežal v Slovenijo med vojno v Bosni. To bi bilo pred največ 34 leti.
Kaj je torej res in kaj je laž? #LAŽI pic.twitter.com/g7BrSIRzF9

— brutusReloaded (@brutus91101394) June 22, 2026

Elvis Alukić: 57 let, 40 let dela, a brez državljanstva

Elvis Alukić, predsednik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, je v kampanji pogosto izpostavljal svojega očeta. Po njegovih navedbah naj bi v Sloveniji živel že 57 let in imel tu 40 let delovne dobe, vendar nima državljanstva Republike Slovenije. Če so te navedbe točne, gre za izjemno dolgo obdobje življenja in dela v Sloveniji.
Ob tem so se pojavila dodatna vprašanja o časovnici prihoda družine. Alukić je namreč v preteklosti govoril, da je z očetom in materjo v Slovenijo prišel med vojno v Bosni in Hercegovini. To še ne pomeni nujno, da so njegove izjave v nasprotju, saj bi oče lahko v Slovenijo prišel veliko prej. Toda prav zato bi moral Alukić stvari pojasniti natančno, ne pa zgodbe uporabljati zgolj kot čustven argument za kampanjo.

Flurina Ametaj in mama po 34 letih

Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je podobno zgodbo predstavila Flurina Ametaj. Povedala je, da njena mama po 34 letih življenja v Sloveniji še vedno ni državljanka, čeprav je zaposlena, vključena v skupnost in tu prebiva. »Ne vem, zakaj bi se njej po 34 letih ta pravica odvzela,« je dejala.
Toda prav pri tem je ostala brez odgovora bistvena okoliščina. Zakaj mama po 34 letih nima državljanstva? Ali ni vložila vloge, ali ne izpolnjuje katerega od pogojev, ali obstaja drug konkreten razlog? Tega Ametajeva ni pojasnila. Komentarji na družbenih omrežjih, da državljanstva preprosto ne želi, niso dokaz in jih kot takih ni mogoče predstavljati. A odsotnost odgovora ostaja.

Po 34 letih njena mati ni državljanka. Več kot očitno to ne želi biti. Torej, če po toliko letih noče postati državljanka Republike Slovenije, tudi voliti ni njena pravica. pic.twitter.com/HeUnNLv3cz

— KatjaVrecko (@VreckoKatja) June 15, 2026

Državljanstvo ni zgolj kos papirja

Slovenija omogoča pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje. Med drugim mora praviloma deset let dejansko živeti v državi, od tega zadnjih pet let neprekinjeno, imeti urejen status tujca in zagotovljena sredstva za življenje. Seveda ni mogoče za posamezni primer brez dokumentacije trditi, da bi bila vloga avtomatično uspešna. Toda po 34 ali 57 letih bi javnost upravičeno pričakovala vsaj pojasnilo.
Volilna pravica ni nagrada za plačane davke, prav tako državljanstvo ni formalnost brez pomena. Državljanstvo pomeni polno politično pripadnost državi, pravice in odgovornost za njeno prihodnost. Prav zato se zagovorniki novele sprašujejo, zakaj naj bi o občinah odločali ljudje, ki po desetletjih bivanja niso državljani države, v kateri želijo voliti.

Najprej pojasnila, šele nato velike besede

Kampanja nasprotnikov novele rada govori o rasizmu, ponižanju in izbrisu ljudi iz skupnosti. A osebne zgodbe Alukićevega očeta in matere Flurine Ametaj ne morejo nadomestiti jasnih odgovorov. Če so ljudje desetletja del Slovenije, je popolnoma legitimno vprašati, zakaj njihovo državljanstvo ni urejeno. In če tega odgovora ni, ostanejo velike besede o diskriminaciji precej manj prepričljive.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

<p>The post Po desetletjih v Sloveniji brez državljanstva zdaj zahtevajo volilno pravico. Toda zakaj še vedno niso državljani? first appeared on NaDlani.si.</p>