Peter Jakovac, dr. dent. med.: preventiva je najcenejše zdravljenje

V času, ko se vse več govori o dostopnosti zdravstvenih storitev, preventivi in odgovornosti posameznika za lastno zdravje, ostaja ustno zdravje pogosto spregledan, a izjemno pomemben del celostnega dobrega počutja. O tem, kako razmišljajo pacienti, s kakšnimi izzivi se sooča zobozdravstvo v Sloveniji in zakaj je preventiva še vedno največja priložnost, smo se pogovarjali z zobozdravnikom Petrom Jakovcem.

Njegova pot v zobozdravstvo se ni začela zgolj kot poklicna odločitev, temveč kot osebna zgodba. Danes v svojem delu, v Dentalnem studiu Jakovac, združuje strokovnost, natančnost in predvsem človeški pristop, pri katerem v ospredje postavlja zaupanje, razumevanje in dolgoročno dobrobit pacienta.

V pogovoru iskreno spregovori o stanju zobozdravstva, napakah, ki jih kot družba še vedno ponavljamo, ter o tem, zakaj dobra ustna higiena ni samoumevna – pa čeprav bi morala biti.

Kaj vas je kot mladostnika pritegnilo k zobozdravstvu in kdaj ste se odločili, da boste izbrali prav to pot?

Na to, da sem se odločil za delo v zdravstvu, je najbolj vplivala moja mama Jolanda – diplomirana medicinska sestra, ki je v več kot štiridesetih letih pomagala ogromno ljudem, ne le v bolnišnici, ampak tudi zunaj nje. Že takrat sem imel potrebo pomagati drugim, pa čeprav je šlo za čisto preproste stvari, kot so bile odrgnine ali manjše poškodbe.

Ko sem kasneje začel razmišljati, katero področje bi mi poklicno najbolj ustrezalo, sem ugotovil, da me poleg samega dela z ljudmi zelo privlači tudi tehnično delo, vedno pa sem bil tudi tip človeka, ki želi stvari narediti čim bolj natančno.

Zobozdravstvo mi je ponudilo prav to priložnost – da združim pomoč ljudem s tehnično natančnostjo in ustvarjalnostjo, ki sta mi blizu.

Med študijem in začetki v praksi – kaj vas je najbolj presenetilo ali razjezilo glede ustnega zdravja ljudi?

Ena od stvari, ki me je med študijem najbolj presenetila, je, kako razširjena je pomanjkljiva ustna higiena, predvsem v medzobnih prostorih. Veliko ljudi sicer redno ščetka zobe, vendar to ni dovolj, če ne očistimo tudi mest, kjer se bakterije najlažje zadržujejo.

Tudi sam sem šele med študijem začel dosledno uporabljati zobno nitko, kar mi je dalo dodatno razumevanje, kako pomembna je ta navada. Kot bodoči zobozdravnik sem si takrat zadal, da bom temu namenil več pozornosti – ne le pri zdravljenju, ampak predvsem pri preventivi.

Zato danes praktično vsakemu pacientu namenim čas za pogovor o ustni higieni, tudi če to pomeni, da jim včasih malo »težim«, kot rad rečem v šali. Dolgoročno pa se to zelo obrestuje, saj imajo pacienti manj težav, manj bolečin in predvsem boljši občutek nadzora nad zdravjem svojih zob.

Katera izkušnja v vaših zgodnjih letih v praksi vam je najbolj ostala v spominu in vas je oblikovala kot zobozdravnika?

To so bili zagotovo prav pacienti in njihovi odzivi. Zelo hitro sem ugotovil, da zobozdravstvo ni le tehnično delo, ampak predvsem delo z ljudmi – pogosto tudi z njihovimi strahovi in neprijetnimi izkušnjami. Zato sem začel veliko pozornosti namenjati komunikaciji, da se pacient počuti slišanega in varnega.

Največ mi še danes pomenijo tisti najbolj preprosti in pristni trenutki … ko vidiš, da bolečina izgine, ko se pacient sprosti in izgubi strah ali pa se prvič po dolgem času iskreno nasmehne ob pogledu na svoj nov, zdrav nasmeh.

Daleč največja nagrada pa je, ko te otrok, ki ti seže komaj do pasu, na koncu objame in se ti iskreno zahvali. To so izjemno močni trenutki, ki te kot zobozdravnika in kot človeka resnično oblikujejo.

Kako bi ocenili trenutno stanje zobozdravstva v Sloveniji – kaj deluje dobro in kje so največje težave?

Stanje zobozdravstva v Sloveniji je, če govorimo o javnem sistemu, precej zaskrbljujoče. Predvsem na periferiji je velik izziv zagotoviti dovolj kadra, kar pomeni, da so zobozdravniki pogosto zelo preobremenjeni.

To je izkusil tudi sam, ko je delal v Zdravstvenem domu Kočevje. V določenem obdobju so praktično celotno regijo, »od Kolpe do Barja«, pokrivali trije zobozdravniki v zdravstvenem domu in dva koncesionarja. Dnevi so bili zelo intenzivni: okoli 15 naročenih pacientov, poleg tega pa še od 5 do 10 nujnih primerov bolečin vsak dan.

Takšen sistem težko omogoča optimalno obravnavo, zlasti pri zahtevnejših posegih. Velik problem predstavljajo tudi čakalne dobe, predvsem za protetične rešitve, kot so mostički in proteze, kar za paciente pomeni odlašanje z zdravljenjem in pogosto tudi poslabšanje stanja.

Po drugi strani pa so opazni tudi pozitivni premiki na področju zobne preventive in drugih preventivnih programov, kjer se ljudi ozavešča in uči vzpostavljanja pravilnih navad glede ustne higiene in prehrane pri otrocih. Takšni programi so ključni, saj dolgoročno zmanjšujejo potrebo po zahtevnejših posegih.

Kakšna je po vaših opažanjih kakovost ustnega zdravja Slovencev danes v primerjavi s preteklostjo?

Ustno zdravje je vedno rezultat več dejavnikov, kot so higiena, prehrana, razvade in redni obiski zobozdravnika. Če primerjamo stanje danes s preteklostjo, lahko na eni strani opazimo zelo pozitiven napredek. Predvsem pri otrocih in mladih se v zadnjih desetih letih močno pozna razvoj preventivnih programov. Tudi na Kočevskem opažajo boljše navade in boljše stanje zob, kar je velik uspeh.

Po drugi strani pa se pojavlja nov izziv – nezdrav življenjski slog. Povečala se je poraba sladke in predelane hrane ter pijače, kar neposredno vpliva na zdravje zob. Pri odraslih največ težav še vedno povzročajo odlašanje z obiskom zobozdravnika in razvade, kot je kajenje. Pogosto pacienti pridejo šele takrat, ko so težave že napredovale.

Danes imamo torej več znanja in več ozaveščenosti kot kadar koli prej, vendar ostaja ključni izziv prenos tega znanja v vsakodnevne navade ljudi.

Kaj menite o dostopnosti ustnega zdravja – ali lahko do dobre oskrbe pride vsakdo, ali obstajajo neenakosti?

Dostopnost do zobozdravstvenih storitev v javni mreži je danes eden največjih izzivov v Sloveniji, še posebej na periferiji. Po podatkih iz leta 2025 je več kot pol milijona ljudi brez izbranega zobozdravnika, kar pomeni, da velik del prebivalstva do osnovne oskrbe sploh ne pride pravočasno.

Zato tudi v okviru Dentalnega studia Jakovac veliko pozornosti namenja temu, da pacient pride na vrsto brez dolgotrajnega čakanja, da ima dovolj časa za obravnavo in da razume svoje stanje, preden se začne načrtovano zdravljenje. Rezultat takšnega pristopa je, da se težave rešujejo prej, z manj invazivnimi posegi in z boljšimi dolgoročnimi izidi.

Kako dobro skrbijo starši za zobe svojih otrok in kje vidite največje pomanjkljivosti pri otroškem ustnem zdravju?

Ko govorimo o ustnem zdravju otrok, imajo ključno vlogo starši. Sodobne smernice jasno priporočajo, da starši otroku vsaj do osmega leta aktivno pomagajo pri ščetkanju zob, kasneje pa vsaj nadzorujejo večerno ustno higieno. Otrok v tej starosti namreč še nima dovolj razvite motorike, natančnosti in doslednosti, da bi lahko sam temeljito očistil vse zobne površine.

V praksi je kot otroški zobozdravnik pogosto opažal, da največ težav nastane prav tam, kjer ščetka ne doseže – v medzobnih prostorih. Največ kariesa pri otrocih med četrtim in desetim letom odkrijejo prav na teh mestih, kjer se ne uporablja zobna nitka.

Poleg higiene ima pomembno vlogo tudi prehrana. Če je otrok vsakodnevno izpostavljen sladkarijam ali sladkim pijačam – tudi tistim, ki jih pogosto ne dojemamo kot sladkarije (na primer Cedevita ali vode z okusi) – potem še tako dobra higiena težko nadomesti ta vpliv.

Dodaten dejavnik, ki ga pogosto spregledamo pri otrocih, je tudi predolga uporaba dude, ki lahko vpliva na razvoj čeljusti in kasneje vodi v zahtevnejše ortodontske težave.

Kdaj je pravi čas, da otrok prvič obišče zobozdravnika in zakaj?

Prvi obisk zobozdravnika naj bi otrok opravil že ob izrasti prvega mlečnega zoba, torej pogosto še pred prvim letom starosti. Otrok v tej starosti seveda v večini primerov še nima težav, ključni cilj tega obiska pa je izobraževanje staršev.

Takrat se pogovorijo o osnovah: kako pravilno čistiti prve zobke, kakšna naj bo prehrana ter kakšen vpliv imajo sladke pijače, uporaba dude in druge navade na razvoj zob in čeljusti.

S tem staršem ponudijo konkretna orodja, da lahko že od začetka postavijo dobre temelje za naprej. To je bistveno lažje kot kasneje odpravljati posledice. Otroci, pri katerih starši aktivno sodelujejo pri ustni higieni in prehrani, imajo namreč bistveno manj težav ter bolj zdrave temelje za odraslo dobo.

Kateri zobozdravstveni posegi so danes najpogostejši in ali menite, da se kdaj pretirava s posegi, ki niso nujni?

Pri otrocih in mladostnikih najpogosteje zdravijo karies, predvsem na mestih, ki jih je težje očistiti, kot so medzobni prostori kočnikov, veliko pa je tudi ortodontskih nepravilnosti. Pri odraslih in starejših pa prevladujejo kronične težave, kot so parodontalna bolezen, koreninska zdravljenja in nadomeščanje izgubljenih zob. Večina teh posegov je posledica dolgotrajnih procesov, ki bi jih z dobro preventivo lahko vsaj delno preprečili.

V zadnjih letih opažajo tudi negativen vpliv družbenih omrežij in medijev, kjer se ustvarjajo določeni estetski ideali. Pacienti se zato včasih odločajo za posege, ki niso nujno potrebni, kot so beljenje zob ali izbira čim bolj bele barve pri protetiki. Vedno poudarjajo, da je naravna barva zob rahlo rumenkasta in da je cilj estetike predvsem naraven, zdrav videz.

Kaj je nekaj stvari, ki jih kot zobozdravnik nikoli ne počnete – tudi če bi to lahko prineslo hitrejši zaslužek?

V okviru pojasnilne dolžnosti zdravniškega poklica zobozdravnik pacientu vedno predstavi vse možnosti zdravljenja in s tem povezane stroške, obenem pa razloži prednosti in slabosti ter opozori na vsa možna tveganja in prognoze.

Njegova naloga ni, da pacientu zgolj izvede poseg, ki si ga želi, temveč da ga strokovno vodi do najboljše odločitve zanj. Včasih to pomeni tudi, da kakšno pacientovo željo strokovno zavrne. Zgodilo se je že, da je zavrnil izdelavo protetičnih nadomestkov z »vampirsko zašiljenimi« podočniki ali beljenje zob pri pacientki z lepo, naravno svetlo barvo zob.

Njegov cilj je, da pacient odide z rešitvijo, ki je zanj najboljša – tako z vidika zdravja kot estetike. Takšen pristop zahteva več pogovora, več razlage in včasih tudi kakšno težjo odločitev. To ni vedno najlažja pot niti ne najhitrejša, vendar se zdi edina pravilna. To potrjujejo tudi pacienti, ki se vedno znova vračajo, saj vedo, da je bila odločitev sprejeta premišljeno in v njihovo korist.

Kako se odzivate na trend “turizma za zdrave zobe” – pacienti, ki gredo na popravila v tujino in potem pridejo nazaj s komplikacijami?

Zobozdravstveni turizem razumejo predvsem kot odziv na omejeno dostopnost in dolge čakalne dobe v Sloveniji. Pacienti si želijo hitre rešitve, kar je povsem razumljivo. V tujini pogosto dobijo zelo hiter estetski rezultat, saj lahko v nekaj dneh dobijo nove zobe, kar je na prvi pogled zelo privlačno.

Kot zobozdravnik pa v praksi pogosto vidijo tudi drugo stran teh zgodb. Pod lepo protetiko so lahko prisotna nezdravljena vnetja ali neustrezno pripravljeni zobje, kar lahko vodi v zaplete.

Zato vedno poudarjajo osnovno pravilo: najprej je treba ustvariti zdrave temelje, torej zagotoviti zdrava zobna in obzobna tkiva, šele nato sledi protetična oskrba. Na slabih, »močvirnatih« temeljih ne moremo postaviti stolpnice – enako velja za zobe.

Ko pacientom to razložijo, večina razume, da je včasih bolje izbrati nekoliko daljšo pot, ki pa prinese varnejši in trajnejši rezultat.

Zanimivo je razmišljati o tem, da se z zobmi kot človeška lastnost spreminjajo skozi evolucijo. Ali lahko pojasnite, kako so se človeški zobje razvijali in kaj to pomeni za človeka danes?

Naši predniki so imeli precej drugačne pogoje kot danes. Uživali so bolj čvrsto, nepredelano hrano, ki je zahtevala intenzivno žvečenje. Posledično so bile njihove čeljusti bolj razvite, zobje pa bolj obremenjeni. Hkrati je takšna hrana delovala tudi kot naravno »čiščenje«, saj je mehansko odstranjevala obloge z zob.

Danes pa živimo v popolnoma drugačnem okolju. Hrana je večinoma mehka, predelana in pogosto bogata s sladkorjem, ki ga v preteklosti v takšnih količinah praktično ni bilo. To pomeni več oblog, več kariesa, čeljust se manjša, kar pogosto vodi v ortodontske nepravilnosti ali težave z modrostnimi zobmi, ki pogosto nimajo več dovolj prostora. Zanimivo je, da se pri nekaterih ljudeh modrostni zobje sploh ne razvijejo, kar lahko razumemo kot del evolucijskega prilagajanja.

Paradoksalno imamo danes več znanja in boljšo zobozdravstveno oskrbo kot kadar koli prej, a hkrati tudi več izzivov zaradi načina življenja. Zato je ključna razlika v tem, da moramo danes bolj kot kadar koli prej aktivno skrbeti za ustno zdravje, saj ga okolje samo po sebi ne podpira več tako kot nekoč.

Ali drži, da so v preteklosti ljudje imeli boljše zobe kot danes, kljub bolj “preprostemu” načinu življenja, ali gre za mit?

Že naši stari starši so uživali bolj preprosto, manj predelano hrano, z bistveno manj dodanega sladkorja. To je imelo velik vpliv na zdravje zob.

Danes pa imamo na voljo vse – znanje o ustni higieni, različne pripomočke za čiščenje, preventivne programe in ozaveščevalne akcije – hkrati pa tudi veliko več dejavnikov tveganja. Sladkor je praktično stalno prisoten v prehrani, poleg tega pa so tu še razvade, kot je kajenje, in manj doslednosti pri redni skrbi za ustno zdravje.

Kot zobozdravnik zato vidi glavni izziv v tem, da ljudi ne učijo več le, kaj je prav, temveč predvsem, kako to vključiti v vsakdanje življenje. Ko pacient to razume in začne upoštevati priporočila, se rezultati zelo hitro pokažejo. Prav v tem danes vidijo največjo priložnost.

Velja prepričanje, da si dobre zobe lahko privoščijo le bogati. Kako se kot zobozdravnik odzivate na to – ali so sodobne obravnave res finančno nedostopne večini?

Prepričanje, da si dobre zobe lahko privoščijo le bogati, delno izhaja iz izkušenj pacientov, ki zobozdravnika obiščejo šele, ko so težave že napredovale. Takrat so posegi seveda zahtevnejši in posledično tudi dražji. Strošek popravila zob, ki je posledica zanemarjanja, pacienti zato pogosto dojemajo kot nekaj negativnega. To je podobno, kot če bi po lastni krivdi poškodovali avtomobil, ga pripeljali k mehaniku in se nato pritoževali, ker morate plačati popravilo.

Zato pogosto poudarjajo, da je preventiva vedno najcenejša oblika zdravljenja. Njihova naloga v vlogi zobozdravnika je, da pacientu jasno razložijo, da je redna skrb za zobe in pravočasen obisk bistveno manj obremenjujoč – tako zdravstveno kot finančno.

Res je tudi, da javni sistem zaradi čakalnih dob ne omogoča vedno hitre obravnave, zato se nekateri pacienti odločajo za samoplačniške storitve, kadar želijo težavo rešiti hitreje.

Vedno poudarjajo, da ne gre zgolj za estetski vidik. Zobje so ključni za žvečenje, govor, samozavest in vsakodnevno kakovost življenja. Ko pacient začne na ustno zdravje gledati kot na del splošnega zdravja in dobrega počutja, se spremeni tudi njegov odnos do »stroška« – ta postane smiselna naložba v kakovost življenja.