PERSPEKTIVE: Avtomobil, simbol prejšnjega stoletja

Dvajseto stoletje je stoletje petroleja in avtomobila, ki sta postala simbola generacije »ekonomskega buma«. Sam sem kot sin tiste generacije sanjal ob gledanju motošporta. Na prelomu med dvajsetim in enaindvajsetim stoletjem smo uživali ob zmagah Schumacherjevega Ferrarija in vragolijah Valentina Rossija in prav tiste otroške sanje so me potem vodile na nadaljnji študijski in delovni poti. Name je imel torej motor na notranje zgorevanje še zelo velik vpliv. Kaj pa na novejše generacije? Razvidno je, da se vloga avtomobila spreminja.

V prvi vrsti je dražji, kot je bil. Po podatkih italijanske Gazzette dello Sport je Volkswagen Golf leta 1974 stal 1.500.000 lir, medtem ko je bila povprečna mesečna plača približno 150.000 lir. Potrebnih je bilo torej približno deset plač. Danes Golf stane okoli 30.000 evrov, medtem ko je povprečna plača okrog 1500 evrov. To pa pomeni dvajset plač, torej dvakrat toliko. Ne poznam vseh razlogov, zakaj je toliko dražji, ampak gotovo ne moremo mimo dejstva, da ima danes povprečen avtomobil več kot petdeset elektronskih krmilnih enot (ECU). Vsaka izmed njih nadzira neko funkcijo: motor in vožnjo, branje cestnih znakov, upravljanje, prepoznavanje pešcev, gretje stolov itd. Vsi ti dodatki seveda stanejo. Pa so tudi nujni?

Ko sem se lani poleti sprehajal po muzeju avtomobila v Turinu, sem si pozorno ogledal prvi del, kjer razstavljeni modeli prikazujejo prehod iz kočije v moderen avtomobil. Opazil sem dve zanimivosti. Prva je elegantna preprostost: štiri kolesa, podvozje, motor, rezervoar za gorivo in volan. Druga pa je skokovit preskok, ki je trajal le nekaj deset let, od prvega avtomobila do avtomobila, ki je dosegal že hitrosti nad sto km/h. »Danes preprost in poceni avtomobil ne obstaja,« sem pomislil. Že najbolj osnovni modeli namreč ponujajo zaslon, merilnik varnostne razdalje ipd.

O tem sem bil prepričan, dokler nisem konec prejšnjega leta obiskal sejma EICMA v Milanu. Tam je čedalje več azijskih proizvajalcev in prav njihova ponudba je zanikala moje prepričanje: prodajali so avtomobile, kot jih poznamo (kompleksne, z izredno razvito elektroniko), a tudi izjemno preprosta vozila, ki niso del našega vsakdana. Dober primer so manjši izredno preprosti in poceni štirikolesni prekucni tovornjaki na električni pogon. Pogonski sklop so sestavljali: majhen zračno hlajen električni motor, baterija in inverter; vse skupaj je bilo privito na podvozje (vsak element posebej, ne da bi skrbeli za pretirano integracijo). Na armaturni plošči v kabini pa so imeli le nekaj gumbov industrijskega izvora. Skratka, druga tehnologija (električni motor namesto motorja na notranje zgorevanje), a popolnoma enaka zasnova kot pri »naših« avtomobilih pred stotimi leti. Takrat sem pomislil: ali smo sami kupci krivi, da avtomobil stane dvakrat več kot v preteklosti?

Vse, kar sem opisal do zdaj, je avtomobil kot prevozno sredstvo. Kaj pa avtomobil kot simbol? V prejšnjem stoletju je bila formula ena simbol tehnološkega razvoja. Danes ni več tako. Čeprav so poskusili uvedbo hibridnih pogonskih sklopov, zanimanje za ta segment (beri pogonske sklope) ni več tako veliko. Danes je »velik cirkus« v prvi vrsti šov in spektakel, ki spet privablja mlade, ampak v drugi obliki. Ne več zaradi ropota motorjev, ampak zaradi ropota na družbenih omrežjih in platformah, kot je Netflix (beri Drive to Survive). Zakaj? Gotovo je tehnologija manj zanimiva zaradi kompleksnosti. V 20. stoletju je pravilnik manj omejeval ideje inženirjev in človeški prispevek je bil mnogo večji. Imena, kot so Chapman, Forghieri, Byrne, Brawn ali Newey, bodo za vedno zaznamovala zlato dobo motošporta. Vse do preloma v 21. stoletje, ko sta čar po mojem mnenju prekinila računalnik in zbiranje ogromne količine podatkov.

Kaj pa bo avtomobil v tem in naslednjem stoletju? Verjetno bo izgubil ves čar in se bo postavila izrazita meja med prevoznim sredstvom (avtonomni avtomobili) in luksuznim simbolom (znamke kot Ferrari, Aston Martin, Bugatti ipd.). Podobno kot s konji, ki so danes le šport za bogatejše ljudi in ne vlečejo več kočij po cestah.