Pedagoški inštitut ob nacionalnem dnevu za več branja in pisanja brez računalnikov

Raziskovalci Pedagoškega inštituta so ob nacionalnem dnevu branju, ki ga je vlada razglasila za današnji 5. marec, zaželeli več branja in pisanja brez računalnikov in telefonov. Ugotovitve različnih raziskav, kot sta PIRLS in PISA, ki kažejo upad bralnih dosežkov učencev in dijakov, vidijo kot opozorilo, da bi bilo treba krepiti bralno pismenost.

Kot so ob nacionalnem dnevu branja zapisali na inštitutu, predstavlja bralna pismenost eno temeljnih kompetenc posameznika, saj omogoča razumevanje sveta, kritično vrednotenje informacij ter aktivno sodelovanje v družbi.

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS, ki spremlja bralne dosežke učencev ob koncu 4. razreda osnovne šole in omogoča primerjavo z drugimi državami sveta, je sicer leta 2021, potem ko je z vsakim ciklom raziskave beležila višje povprečne bralne dosežke slovenskih učencev, prvič zaznala upad. Takrat je bil rezultat enak dosežku iz leta 2006.

Mednarodna primerjalna študija OECD PISA iz leta 2022 pa je pokazala, da se povprečni dosežki dijakov prvih letnikov pri bralni pismenosti uvrščajo značilno pod povprečje držav OECD in so najnižji od začetka sodelovanja Slovenije v raziskavi. Višji dosežek med evropskimi državami je doseglo kar 17 držav, tudi Hrvaška, Italija in Avstrija.

Pri dosežkih iz bralne pismenosti sicer raziskovalci beležijo dolgoročnejši negativni trend, in sicer že vse od leta 2015. Rezultati raziskave PISA iz leta 2022 se tako sodelavcem Pedagoškega inštituta ne zdijo presenetljivi, saj so že v raziskavi leta 2018 ugotavljali, da slovenski dijaki vse manj berejo leposlovje, berejo manj kritično, redkeje osmišljajo prebrano, ga povezujejo z lastnimi izkušnjami, razmišljajo o prebranem ter so na splošno manj motivirani za branje.