»Paralaksa« goriške meje in zgodovine

V zadnjih letih smo slišali in brali kar precej metafor za meje na splošno, predvsem pa za mejo, ki je skozi čas bolj ali manj odločno ločevala Gorico in Novo Gorico. Prav tej je namenjena stalna razstava Mesto na meji, ki v novogoriškem EPICentru od lanskega novembra pripoveduje bogato in kompleksno zgodovino goriškega prostora. Ker pa EPIC ni samo stavba, temveč predvsem »Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja«, išče vedno nove pomene meje in zorne kote nanjo. Prav to je namen nove serije dogodkov Zgodbe meje, v okviru katere vsak mesec nov gost stalno razstavo osvetli s svojega zornega kota.

Na prvem srečanju, ki je potekalo v petek, je po uvodnem pozdravu kustosinje dr. Kaje Širok skupino obiskovalcev po razstavi vodil pisatelj in filozof Mirt Komel. Zgodovina ima tako kot vse druge vede svojo metodologijo in svoje dogme, med katere spada tudi prepričanje, da obstaja nekakšna linearnost oziroma vzročno-posledična dinamika, ki vlada svetu. Pri tej zgodbi pa lahko po Komelovem mnenju linearnost obrnemo in si razstavo kronološko ogledamo od konca, torej od Evropske prestolnice kulture nazaj do 19. stoletja. Vmes pa sta bili dve svetovni vojni, fašizem in Jugoslavija.

Vodeni ogled Mirta Komela je nosil naslov Polprepustnica, gost pa je med večerom večkrat ponovil še eno besedo – »paralaksa«. Gre za nerazrešljivo vrzel med pogledoma na isti predmet z različnih zornih kotov. S tem konceptom slovenskega filozofa Slavoja Žižka je Komel opisal mejo in druge ključne dogodke v zgodovini Goriške, ki segajo od prve svetovne vojne do vstopa Slovenije v Evropsko unijo oziroma evropske širitve na Slovenijo.

Avtor romana Detektiv Dante je tako obiskovalce skozi zgodovino goriškega prostora vodil z drugačnim, manj običajnim pristopom. Poleg filozofije je Komel v ta namen uporabil tudi osebne izkušnje, denimo mladostniške izlete v Italijo, ki se mu je takrat prikazovala kot »čisto drugačen svet«, in literaturo: od Georgea Orwella do romana Mesto in mesto angleškega pisatelja Chine Miévilla.

Od konca do začetka in nazaj: od EPK do Avstro-Ogrske, ko je bila Gorica večetnično in večkulturno mesto. Zgodovina se danes ponavlja, saj v obeh mestih znova živi veliko ljudi z različnih koncev sveta. Zato je po filozofovem mnenju danes nesprejemljiv pogled na Gorico in Novo Gorico, ki upošteva samo Slovence in Italijane. V tem večkulturnem okolju pa je po Komelovih besedah sobivanje pravi izziv našega časa.Drugačna, nova izhodišča in poglede na goriško zgodovino bodo v prihodnjih mesecih na vodenih ogledih v sklopu serije Zgodbe meje predstavili še drugi gostje. Kaja Širok je napovedala, da bo naslednji na vrsti publicist Andrea Bellavite, za njim pa zgodovinar Marko Klavora. Točni datumi in urniki bodo kmalu objavljeni na spletni strani go-epic.eu.