Čeprav so otrokove pravice zapisane v mednarodnih dokumentih in zakonodaji, njihovo uresničevanje še zdaleč ni samoumevno. Otroci po svetu se še vedno soočajo z nasiljem, revščino, vojnami in izključevanjem, tudi v Sloveniji pa pristojne institucije opozarjajo na razkorak med zagotovljenimi pravicami in dejanskim položajem otrok. Ob svetovnem dnevu otrok, ki ga obeležujemo 20. novembra, so v ospredju tudi vprašanja kakovostnega odraščanja, medosebnih odnosov in odgovornosti odraslih.
Svetovni dan otrok ni zgolj priložnost za praznovanje otroštva, temveč tudi opomin, da številni otroci še vedno odraščajo v okoliščinah, ki jim ne omogočajo varnega in spodbudnega razvoja. Na to ob letošnjem dnevu opozarjajo Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Varuh človekovih pravic in Unicef Slovenija.
Datum 20. november ima poseben zgodovinski pomen. Generalna skupščina Združenih narodov je na ta dan leta 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, prvi celovit in mednarodnopravno zavezujoč dokument, ki izrecno opredeljuje človekove pravice otrok. Že trideset let prej je bila sprejeta Deklaracija o otrokovih pravicah, ki je v desetih načelih določila temeljne pravice in svoboščine za njihovo zaščito.
Otroci ne potrebujejo le obljub, temveč dejanja
Kljub napredku, ki ga je prinesla konvencija, pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije opozarjajo, da med zapisanimi pravicami in njihovim uresničevanjem ostaja velika vrzel. Otroci so še vedno žrtve vojn, revščine, nasilja in različnih oblik izključevanja.
Pri ZPMS poudarjajo, da se uresničevanje otrokovih pravic začne pri odraslih. Ti morajo otrokom prisluhniti, jih podpirati in jim omogočiti, da se počutijo sprejete, varne in pomembne.
»Otrokove pravice niso samoumevne in tudi njihovo uresničevanje ne sme biti prepuščeno naključju. Odrasli smo odgovorni za svet, v katerem odraščajo otroci. Otroci ne potrebujejo le naših obljub, ampak predvsem naša dejanja. Vsak dan, ne le ob svetovnem dnevu otrok,« je poudarila predsednica ZPMS Darja Groznik.
Ob tem v zvezi opozarjajo tudi na pomen odgovornega starševstva. Otroci potrebujejo odrasle, ki jih sprejemajo in so pripravljeni prevzeti odgovornost za njihovo odraščanje.
Lani 236 pobud zaradi domnevnih kršitev otrokovih pravic
Da težave niso omejene zgolj na države, ki jih pretresajo vojne in revščina, kažejo tudi podatki slovenskega Varuha človekovih pravic.
Varuhinja Simona Drenik Bavdek opozarja na velik razkorak med pravicami, ki jih zagotavljajo predpisi, in njihovim dejanskim uresničevanjem. Varuh je lani obravnaval 236 pobud, povezanih z domnevnimi kršitvami otrokovih pravic, 91 otrok pa je dobilo zagovornika v okviru instituta zagovorništva otrok.
»Poznavanje pravic mora spremljati njihovo učinkovito uresničevanje,« je poudarila varuhinja in pristojne institucije pozvala, naj postopke, ki zadevajo otroke, obravnavajo prednostno ter jim zagotovijo dostopno podporo na področjih zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva.
Pomembno obliko pomoči otrokom in mladostnikom predstavlja tudi TOM telefon, ki pod okriljem ZPMS deluje že 36 let. Prav 20. novembra praznuje obletnico delovanja. Otrokom in mladostnikom omogoča brezplačno, anonimno in zaupno svetovanje, nanj pa se lahko obrnejo ob kakršnikoli stiski, dilemi ali vprašanju.
Otroci potrebujejo več druženja in manj časa pred zasloni
Unicef Slovenija ob letošnjem svetovnem dnevu otrok posebej izpostavlja premišljeno uporabo mobilnih telefonov in pomen druženja v živo.
Spontana srečanja z vrstniki so pomemben del odraščanja, saj otrokom omogočajo razvijanje socialnih veščin, sklepanje prijateljstev, krepitev občutka pripadnosti in ohranjanje duševnega zdravja.
Pri Unicefu zato opozarjajo na potrebo po varnih, brezplačnih in dostopnih prostorih, kjer se lahko otroci in mladostniki družijo brez obveznega vključevanja v organizirane dejavnosti ali porabe denarja.
Ob tem poudarjajo, da namen ni popolna prepoved digitalnih naprav ali zavračanje sodobne tehnologije. Pomembnejše je vzpostaviti ravnovesje med uporabo zaslonov in pristnimi medosebnimi odnosi.
Odgovornost za ustvarjanje takšnih pogojev nosijo starši, šole, občine, organizacije in širša družba.
V Sloveniji skoraj 374.000 otrok, deleži med občinami zelo različni
Ob svetovnem dnevu otrok je Statistični urad Republike Slovenije (Surs) predstavil tudi podatke o številu otrok v državi.
V začetku leta 2026 je v Sloveniji živelo 373.857 otrok, mlajših od 18 let, kar predstavlja približno 18 odstotkov celotnega prebivalstva. Med njimi je bilo 52 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic.
Podatki razkrivajo precejšnje razlike med slovenskimi občinami. Največji delež otrok med prebivalci je imela občina Gorenja vas – Poljane, kjer so predstavljali kar 24 odstotkov prebivalstva. V še 19 občinah je delež otrok presegal petino prebivalstva.
Na povsem nasprotnem koncu lestvice pa sta Osilnica in Kostel. Po podatkih Sursa sta imeli najmanjša deleža otrok v Sloveniji, in sicer osem oziroma deset odstotkov.
Podatki tako kažejo, da se slovenske občine močno razlikujejo tudi po starostni sestavi prebivalstva. Medtem ko v nekaterih otroci predstavljajo skoraj četrtino vseh prebivalcev, je njihov delež drugod bistveno manjši.
Svetovni dan otrok zato odpira tudi širše vprašanje, kakšne pogoje za odraščanje zagotavljamo najmlajšim in kako lahko lokalne skupnosti prispevajo k okolju, v katerem bodo otroci lahko varno, kakovostno in vključujoče odraščali.

2 days ago
36








English (US)