Oglje v dimniku noče hitro zagoreti? V največji vročini razlog niso temperature

Na žaru je vse pripravljeno, zunaj je več kot 35 stopinj, oglje pa je v dimniku že dolgo in nikakor ne nastane tista močna, enakomerna žerjavica, ki jo pričakujemo. Čeprav bi sklepali, da se mora oglje v vročem vremenu prižgati hitreje, temperatura zraka sama po sebi pri tem ni odločilna. Veliko pomembnejši so pretok zraka skozi dimnik, začetni ogenj ter stanje in razporeditev oglja.

Prav zato se lahko zgodi, da isti dimnik in na videz enako oglje nekega dne delujeta brez težav, ob vročem in skoraj brezvetrnem popoldnevu pa priprava traja občutno dlje.

Dimnik za oglje potrebuje predvsem dober pretok zraka

Dimnik oziroma tako imenovani chimney starter je priljubljen zato, ker omogoča prižiganje oglja brez polivanja z vnetljivimi tekočinami. Njegova zasnova je razmeroma preprosta.

Na dnu gori papir, kocka za prižiganje ali drug primeren netilni material. Ta segreje spodnje kose oglja. Vroč zrak se nato dviga po dimniku, skozi odprtine spodaj pa doteka nov zrak, bogat s kisikom.

Tako nastane nekakšen naravni vlek. Prav pretok zraka je eden najpomembnejših elementov učinkovitega dimnika za oglje. Tudi zasnova kakovostnih dimnikov temelji na tem, da skozi spodnji del dobijo dovolj zraka, vročina pa se pomika navzgor skozi oglje.

Če so spodnje odprtine zamašene, dimnik stoji na površini, ki omejuje dotok zraka, ali je oglje zelo na gosto natlačeno, lahko proces postane precej počasnejši.

Oglje

Vročina ni nujno glavni krivec

Tu je pomembna razlika. Temperatura 35 ali 38 stopinj Celzija ne pomeni, da oglje zaradi vročine ne more zagoreti. Za vžig oglja so potrebne bistveno višje temperature.

Lahko pa vroč poletni dan spremljajo razmere, zaradi katerih se zdi, da je kriva prav temperatura. Pogosto je skoraj brez vetra, dimnik je postavljen v zavetrje ali na mesto, kjer skozi spodnje odprtine ne prihaja dovolj zraka.

Pri dimniku je učinek konvekcije zelo pomemben: segreti zrak potuje navzgor in pomaga vleči svež zrak proti gorečemu oglju. Prav na tem principu chimney starter sploh deluje.

Zato lahko že majhna sprememba postavitve naredi opazno razliko.

Če po 20 minutah še ni prave žerjavice, preverite te stvari

Poln dimnik oglja je v običajnih razmerah pogosto pripravljen približno v 15 do 20 minutah, čeprav je čas odvisen od vrste oglja, količine in načina prižiganja.

Če je po tem času večina oglja še vedno temna, je smiselno najprej pogledati spodnji del dimnika.

Dimnik postavite na negorljivo površino oziroma rešetko, kjer so spodnje odprtine popolnoma proste. Pod njim mora biti dovolj prostora za dotok zraka.

Pomemben je tudi začetni ogenj. Če papir ali kocka zelo hitro ugasneta, spodnja plast oglja morda nikoli ne doseže temperature, pri kateri bi lahko proces nadaljevala sama.

Težava je lahko tudi oglje, ki je navleklo vlago. Oglje hranimo na suhem, saj mora ob segrevanju sicer najprej oddati del vlage. Posebej poleti ga pogosto pustimo v odprti vreči v garaži, vrtni lopi ali ob žaru, kjer so lahko temperaturna nihanja in vlaga precejšnji.

Preveč zapečena riba

Tudi vrsta oglja naredi razliko

Vsi kosi oglja se ne obnašajo enako. Klasični briketi so praviloma precej enakomerni, pri naravnem kosovnem oglju pa so lahko med posameznimi kosi velike razlike.

Testi dimnikov za oglje so pokazali tudi razlike v učinkovitosti glede na vrsto uporabljenega oglja.

Če dimnik napolnimo z zelo velikimi kosi, med njimi sicer ostane veliko prostora, toda ogenj se lahko med posameznimi plastmi širi drugače. Če je na dnu veliko drobcev in prahu, pa lahko ti zmanjšajo pretok zraka skozi rešetko.

Zato pred prižiganjem ni slabo dimnika rahlo potresti in preveriti, da rešetke in odprtin ne zapira star pepel.

Sprememba lahko pripravo žara precej pospeši

Ob vročem poletnem dnevu torej ni treba iskati posebnega načina prižiganja samo zato, ker je zunaj 35 stopinj. Bolj koristno je preveriti osnovne pogoje za gorenje.

Dimnik naj ima spodaj dovolj zraka, netivo naj razvije močan začetni plamen, oglje naj bo suho, odprtine pa čiste. Dimnika tudi ni treba napolniti tako tesno, da zrak skozi oglje skoraj ne more potovati.

Ko se zgornji kosi začnejo na robovih prekrivati s sivkastim pepelom, v notranjosti pa je že močna oranžna žerjavica, je oglje praviloma pripravljeno za stresanje v žar.

In prav tu je zanimiv paradoks poletnega žara: 35 stopinj v senci se nam zdi izjemna vročina, za oglje pa je to praktično nepomembna temperatura. O tem, kako hitro bo pripravljeno, veliko bolj odloča zrak, ki pride do njega.

Kakšno oglje je najboljše za žar? Razlika se pozna že pri prvem kosu mesa

Kdaj je žar res pripravljen? Večina začne peči precej prezgodaj

Kdaj zakuriti oglje za žar pred kosilom

Objava Oglje v dimniku noče hitro zagoreti? V največji vročini razlog niso temperature se je pojavila na Vse za moj dan.