Od Kočevja do Zagreba: Lela B. Njatin povezala umetnike iz devetih držav

V Zagrebu je na ogled nova razstava, katere umetniški koncept je zasnovala Lela B. Njatin, pisateljica in vizualna umetnica, ki je odraščala v Kočevju in je z mestom tesno povezan tudi pomemben del njenega ustvarjanja. Tokrat je v nov umetniški kolektiv povezala ustvarjalce iz devetih držav, s katerimi se je srečevala na svoji več desetletij dolgi umetniški poti.

Razstava Obilježena zbirka Mail Art kolektiva je v začetku oktobra vrata odprla na Inštitutu za sodobno umetnost v Zagrebu. Temelji na tradiciji umetnosti po pošti oziroma mail arta ter projektu Westeast, ki je med letoma 1978 in 1985 povezoval mednarodne avantgardne ustvarjalce.

Del te zgodbe je bila tudi Lela B. Njatin. Njena povezava z Zagrebom in Westeastom sega več kot štiri desetletja v preteklost. Leta 1981 je v Zagrebu kot sourednica sodelovala pri šesti številki Westeasta z naslovom Mail Love Art, predstavljeni v Galeriji Nova.

Lela B. Njatin, pisateljica in vizualna umetnica.

Za sedanjo razstavo je k sodelovanju povabila umetnike, s katerimi se je v preteklosti že profesionalno povezovala, in tako oblikovala nov, priložnostni kolektiv. Ob njej sodelujejo Miha Avanzo, Viktor Bernik, Miłosz Biedrzycki, Klaus Groh, Matjaž Hanžek, John Held, Niels Lomholt, Milenko Matanovič, Vlado Martek, Peter Mlakar, David Nez in številni drugi. Skupaj razstava povezuje ustvarjalce iz Slovenije, Hrvaške, Danske, Madžarske, Nemčije, Poljske, Srbije, Švedske in ZDA.

Kočevje ostaja pomemben del njenega ustvarjanja

Njatinova je na področju umetnosti dejavna že od druge polovice sedemdesetih let. Sprva se je ukvarjala predvsem s konkretno in vizualno poezijo, pozneje pa je svoje ustvarjanje razširila na performans, umetniške akcije in posege v javni prostor.

Čeprav njena umetniška pot že desetletja sega daleč zunaj Kočevja, se v svojih delih k mestu pogosto vrača. V Kočevju je odraščala, po letu 2010 pa se je začela intenzivneje ukvarjati z vizualnimi pomniki njegove identitete. Med njimi so Samski blok, spomenik Deklica s piščalko, dimnik Melamina in napis »NAROD SI BO PISAL SODBO SAM« v Šeškovem domu.

Za svoje delo je leta 2016 prejela priznanje Občine Kočevje Deklica s piščalko za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture.

Močna vez s Kočevjem je vidna tudi v njenih novejših projektih. V začetku letošnjega leta je bila v Škofji Loki na ogled njena razstava 73 km od Kočevja, ki je izhajala iz eksplozije in požara v kočevskem Melaminu maja 2022. V ospredje je postavila tudi pričevanja prebivalcev Kočevja o dogodku.

Poleti je v Tržiču predstavila razstavo Pravica do pozabe, katere izhodišče je bil napis »NAROD SI BO PISAL SODBO SAM« v Šeškovem domu. Njatinova kočevsko kulturno dediščino s svojimi razstavami že vrsto let predstavlja po Sloveniji in v tujini, med drugim tudi v Beogradu, Bruslju, New Yorku, Trstu in Zagrebu.

Zagrebška razstava tako nadaljuje umetniško pot, ki jo umetnica gradi že več desetletij, obenem pa se navezuje prav na eno njenih zgodnejših mednarodnih ustvarjalnih povezav. Razstava bo na Inštitutu za sodobno umetnost v Zagrebu na ogled do 23. oktobra.