Obrazi našega kraja: Dora Ožvald – “Brez petja bi bil moj svet preprosto preveč tih”

Doro Ožvald glasba spremlja že od otroštva. Iz prvih “nastopov” v babičini kuhinji jo je pot vodila do Umetniške gimnazije v Mariboru, danes pa svoje znanje in ljubezen do glasbe predaja različnim generacijam pevcev. Kot zborovodkinja in predsednica KUD dr. Pavel Turner Fram je tesno vpeta tudi v kulturno življenje domačega kraja.

Kdaj ste prvič začutili, da bo petje oziroma glasba postala pomemben del vašega življenja?

Z glasbo sem povezana že od malih nog, saj izhajam iz glasbene družine – mama je profesorica glasbe, sestra je igrala klavir, babica pa je rada pela. Moje prve “nastope” je gostila babičina kuhinja, kjer sem prepevala z otroško metlo v rokah namesto mikrofona. Da bo glasba postala moj življenjski poklic in ne le hobi, pa mi je postalo jasno po končani osnovni šoli, ko sem uspešno opravila sprejemne izpite na Umetniški gimnaziji v Mariboru.

Se spomnite svojega prvega nastopa?

Eden mojih prvih nastopov je bil v domačem kraju, v dvorani, kjer danes vadimo s pevskimi zbori. Na klavir sem zaigrala skladbo o majhni deklici iz knjige Milana Dekleve.

Foto: MPZ OŠ Fram

Kaj vam je petje dalo v življenju, česar vam nič drugega ne bi moglo?

Dalo mi je smisel in občutek, da sem točno tam, kjer moram biti. Brez petja bi bil moj svet preprosto preveč tih.

Ste si kdaj predstavljali, da bo glasba nekoč postala tako velik del vašega vsakdana?

V otroštvu si nisem predstavljala, kam me bo ta pot pripeljala. Glasba je bila zame sprva igrišče, kjer sem pela ter igrala klavir in violino, z leti pa je prerasla v moj način življenja. Danes je del mene v vsakem trenutku – dobesedno, saj brez prepevanja ne morem prehoditi niti šolskih hodnikov.

Danes ste zborovodkinja. Kaj vam je pri tem delu najlepše?

Kot zborovodkinja uživam v delu z različnimi generacijami. Pri šolskih pevcih me navdihuje to, kako vpijajo znanje in komaj čakajo na odrski nastop. Pri odraslih sestavih pa izjemno cenim njihovo zaupanje in prosti čas, ki ga vložijo v to, da skupaj izvabimo vokalni maksimum. Največje strokovno zadoščenje je tisti trenutek, ko skladba zazveni tako, kot smo si želeli – to je čista radost.

Kaj vse mora znati dober zborovodja poleg tega, da pozna glasbo?

Zbor je živ organizem, sestavljen iz različnih značajev, zato moraš znati prebrati energijo v pevski sobi, začutiti, kdaj pevci potrebujejo spodbudo in kdaj strožje vodstvo. Poleg tega moraš imeti organizacijske sposobnosti in ogromno empatije, saj ljudje ne sledijo le tvoji taktirki, ampak tudi tvoji energiji in zaupanju, ki jim ga predajaš.

Veliko let ste povezani s KUD dr. Pavel Turner Fram, danes ste njegova predsednica. Kaj vam to društvo pomeni?

Fram je moj domači kraj, v njem sem odraščala in z njim sem povezana z vsem srcem. Del KUD dr. Pavel Turner Fram sem že vrsto let, zato prevzem predsedniške vloge zame ni le čast, ampak predvsem velika odgovornost do tradicije in ljudi, ki so me oblikovali. Moja največja želja je, da skupaj pišemo uspešne zgodbe, povezujemo krajane skozi kulturo in poskrbimo, da bo društvo cvetelo ter ostalo ponos našega Frama.

Foto: KUD dr. Pavel turner Fram

Kaj bi po vašem mnenju Fram izgubil, če ne bi imel svojega kulturnega društva?

Fram bi po mojem mnenju izgubil pomemben del sebe, saj kraj niso le hiše in infrastruktura, ampak predvsem ljudje in dogajanje. Društvo prinaša dodano vrednost, ohranja tradicijo, povezuje krajane in si prizadeva vključevati nove ljudi. Brez njega bi bila lokalna skupnost verjetno precej bolj prazna.

Kaj je tisto, zaradi česar ljudje vztrajajo v društvu tudi več let oziroma desetletij?

Ključ je v pripadnosti, druženju in ljubezni do skupnega ustvarjanja. Ljudje v društvu ne vztrajajo desetletja zaradi obveznosti, ampak zaradi vezi, ki jih spletejo med seboj. Ko skupaj ustvariš nekaj lepega, ko si deliš odre, odrekanja in na koncu tudi skupne uspehe, postaneš več kot le ekipa – postaneš družina, ki jo kultura drži skupaj.

Kako pomembno je, da imajo manjši kraji svoje kulturne ustvarjalce?

Izjemno pomembno je, saj kulturni ustvarjalci manjšim krajem še dodatno vdahnejo življenje in prepoznavnost. Brez njih bi kraji lahko postali zaspana naselja. Pri tem imamo veliko srečo, da je naša občina izjemno spodbudna in aktivno podpira lokalno kulturno ustvarjanje, ki povezuje skupnost.

FOTO: KUD dr. Pavel turner Fram

Posebej veliko delate tudi z mladimi pevci. Kaj vas pri mladih najbolj navdušuje?

Navdušuje me predvsem njihova pripravljenost za sodelovanje, saj izjemno radi pojejo ter se dokazujejo na nastopih in tekmovanjih. Mladi skozi glasbo na zelo iskren način izražajo svojo ljubezen do umetnosti. Njihova energija, ko vpijajo znanje, ga poustvarjajo in stopijo na oder z največjo radostjo, mi daje pravi zagon za delo.

Kaj lahko ljudska pesem pove o nekem kraju in njegovih ljudeh?

Ljudska pesem je kot zvočna izkaznica in ogledalo duše nekega kraja. V njej so zapisani vsakdanje življenje naših prednikov, njihovo veselje, žalost, trdo delo in vrednote. Skozi melodijo in besedilo nam ljudska pesem natanko pove, kdo smo, od kod prihajamo in kako močno smo povezani s svojo zemljo ter koreninami.

Se vam zdi, da imajo mladi danes dovolj stika s slovensko glasbeno tradicijo?

Mladi niso zaprti za slovensko glasbeno dediščino, le približati jim jo moramo na pravi način. Ljudsko pesem na primer začutijo v zboru, med vrstniki, kjer hitro ugotovijo, kako močno energijo nosi, in jo z veseljem vzamejo za svojo.

The post Obrazi našega kraja: Dora Ožvald – “Brez petja bi bil moj svet preprosto preveč tih” appeared first on Lokalec.si.