Obrazi našega kraja: Bistrica ob Dravi skozi oči Tine Gomilšek, ki svoje delo posveča tako lokalnemu okolju kot mladim

Bistrica ob Dravi je kraj, ki ga zaznamujejo povezanost, prostovoljstvo in aktiven utrip skupnosti. Med ljudmi, ki pomembno prispevajo k temu, je tudi Tina Gomilšek, ki svoje delo posveča tako lokalnemu okolju kot mladim, ki jih kot trenerka rokometa vzgaja tudi v vrednotah sodelovanja, odgovornosti in vztrajnosti. Z njo smo se pogovarjali o življenju v Bistrici, pomenu prostovoljstva, mladih in športu.

Kako bi opisali življenje in utrip Bistrice ob Dravi? Kaj je tisto, kar kraj najbolj zaznamuje?

Bistrico ob Dravi doživljam kot kraj, kjer se še vedno čuti močan občutek skupnosti. To je okolje, kjer se ljudje med seboj poznajo, si pomagajo in so pripravljeni sodelovati. Kraj zaznamujejo predvsem ljudje njihova povezanost, pripravljenost na prostovoljno delo ter številne aktivnosti, ki se odvijajo skozi vse leto.

Pomemben del identitete Bistrice ob Dravi je tudi njena lega. Bližina Drave in narave daje kraju poseben značaj, hkrati pa je zaradi bližine Maribora dobro povezan z mestom. Tako ima Bistrica prednosti mirnejšega, bolj domačega okolja, obenem pa so številne možnosti, ki jih ponuja mesto, hitro dostopne.

Najbolj pa kraj po mojem zaznamuje prav njegova domačnost. Bistrica ni samo prostor, kjer ljudje živijo, ampak je skupnost, v kateri ljudje soustvarjajo vsakdanji utrip kraja.

V kraju deluje veliko posameznikov in društev. Kako pomembno je njihovo delo za kakovost življenja v Bistrici ob Dravi?

Njihovo delo je izjemno pomembno. Društva in posamezniki so pogosto tisti, ki ustvarjajo vsebine, zaradi katerih je življenje v kraju bolj kakovostno, povezano in zanimivo. Od športa in kulture do prostovoljstva, gasilstva, družabnih dogodkov in aktivnosti za različne generacije vse to ustvarja občutek pripadnosti.

Posebej pomembno je, da društva povezujejo različne generacije. Mlajši se lahko vključujejo, učijo odgovornosti in sodelovanja, starejši pa s svojim znanjem in izkušnjami prenašajo tradicijo naprej. Prav zaradi ljudi, ki so pripravljeni svoj čas nameniti skupnosti, kraj ni le spalno naselje, ampak prostor druženja, sodelovanja in ustvarjanja.

Kaj bi si želeli, da bi mladi v Bistrici ob Dravi imeli na voljo v prihodnosti?

Želela bi si predvsem, da bi imeli mladi več prostora , kjer bi se lahko srečevali, družili in sami ustvarjali svoje vsebine. Pomembno je, da niso samo obiskovalci aktivnosti, ki jih pripravijo drugi, ampak da dobijo možnost, da sami predlagajo, organizirajo in izpeljejo svoje projekte. Najpomembneje pa je, da bi mladi v Bistrici ob Dravi videli kraj, v katerem se splača ostati, ustvarjati in si ustvariti prihodnost. Če jim bomo dali občutek, da so zaželeni in da lahko s svojimi idejami nekaj spremenijo, bodo tudi sami postali pomemben del prihodnjega razvoja kraja.

Kakšen pogled imate na delo prostovoljnih gasilcev ter njihov pomen za lokalno skupnost?

Delo prostovoljnih gasilcev zelo cenim, saj gre za ljudi, ki so pripravljeni pomagati takrat, ko je najtežje in ko je pomoč najbolj potrebna. Njihovo poslanstvo ni povezano samo z intervencijami ob požarih, nesrečah in drugih dogodkih, ampak tudi s preventivo, izobraževanjem, usposabljanjem in skrbjo za varnost ljudi.

Prostovoljno gasilstvo je zato veliko več kot zgolj pomoč ob nesrečah – je šola odgovornosti, sodelovanja in človečnosti.

Se vam zdi, da danes še znamo ceniti čas in trud ljudi, ki pomagajo drugim brez pričakovanja nagrade?

Mislim, da znamo, vendar se tega pogosto zavemo šele takrat, ko pomoč zares potrebujemo. V današnjem tempu življenja je prostovoljstvo še posebej dragoceno, saj pomeni, da je nekdo pripravljen svoj prosti čas nameniti drugim. Prostovoljec podari nekaj, česar ne more dobiti nazaj svoj čas. Zato menim, da bi morali prostovoljstvo kot družba bolj ceniti, o njem več govoriti in predvsem ustvarjati okolje, v katerem bodo ljudje čutili, da je njihov trud opažen in pomemben.

Kaj po vašem mnenju najbolj odlikuje ljudi, ki se odločijo za to poslanstvo?

Predvsem pripravljenost pomagati. Prostovoljni gasilec mora imeti občutek za sočloveka, odgovornost, pogum in sposobnost sodelovanja. Pomembna je tudi pripravljenost učiti se, saj gasilstvo zahteva veliko znanja, usposabljanja in discipline. Ko nekdo v svojem prostem času pomaga nekomu, ki ga morda sploh ne pozna, je to ena najlepših oblik solidarnosti.

Mladi so prihodnost vsake skupnosti. Kako jih lahko spodbudimo, da se vključujejo in aktivno sodelujejo v okolju, kjer živijo?

Predvsem tako, da jim damo priložnost in zaupanje. Mladi se bodo vključili, če bodo čutili, da njihovo mnenje nekaj pomeni in da lahko s svojimi idejami dejansko vplivajo na okolje, v katerem živijo. Ne smemo jim samo govoriti, da so prihodnost pokazati jim moramo, da so že danes pomemben del skupnosti. Omogočiti jim moramo prostor za druženje, šport, ustvarjanje in prostovoljstvo ter jih povabiti k sodelovanju pri projektih in dogodkih. Pomemben je tudi zgled starejših generacij.

Če bodo mladi videli, da se ljudje okoli njih povezujejo, pomagajo drugim in skrbijo za svoj kraj, bodo lažje razumeli vrednost sodelovanja.

Ste tudi trenerka rokometa pri ŽRK Branik Maribor. Kako pomembna je vloga športa pri vzgoji mladih?

Šport ima pri vzgoji mladih zelo pomembno vlogo. Ne uči nas samo športnih veščin, ampak tudi discipline, vztrajnosti, odgovornosti in sodelovanja. Pri ekipnem športu se mladi še posebej dobro naučijo, da niso sami in da je uspeh odvisen od tega, kako znamo stopiti skupaj.

Rokomet je tudi prostor, kjer se mlada oseba srečuje tako z uspehi kot s porazi. Naučiš se, da ni vedno vse tako, kot si želiš, vendar moraš znati vztrajati, se pobrati in iti naprej. Mislim, da so to pomembne življenjske izkušnje, ki ostanejo tudi dolgo po tem, ko športno kariero zaključiš.

Katere vrednote želite svojim igralkam predati poleg samega rokometnega znanja?

Predvsem spoštovanje, odgovornost, vztrajnost in medsebojno podporo. Želim, da se zavedajo, da je vsaka posameznica pomemben del ekipe, vendar da lahko kot ekipa dosežejo veliko več, kot bi lahko vsaka sama. Pomembno mi je tudi, da se naučijo sprejemati tako zmage kot poraze. Zmaga je seveda lepa, vendar se iz porazov pogosto naučimo največ. Želim jim privzgojiti delovne navade, spoštovanje do soigralk in nasprotnic ter predvsem zavedanje, da je treba za stvari, ki si jih želiš, tudi nekaj narediti.

Če bodo poleg rokometnega znanja odnesle tudi lepe spomine, prijateljstva in vrednote, ki jim bodo koristile v življenju, potem je naše delo zares imelo smisel.

Če bi morali izpostaviti eno stvar, ki ste se je naučili skozi delo z ljudmi – kaj bi to bilo?

Da je vsak človek drugačen in da ne moreš do vseh pristopiti na enak način. Pri delu z mladimi sem se naučila predvsem poslušati, opazovati in razumeti, kaj posamezna oseba v določenem trenutku potrebuje. Nekdo potrebuje spodbudo, drugi več zaupanja, tretji pa jasen in odločen pristop. Človeka ne moreš vedno ocenjevati samo po njegovem vedenju ali rezultatu. Včasih je za nekim slabšim dnevom, napako ali slabšo predstavo nekaj povsem drugega. Zato se mi zdi pomembno, da najprej vidiš človeka in šele potem športnika.

The post Obrazi našega kraja: Bistrica ob Dravi skozi oči Tine Gomilšek, ki svoje delo posveča tako lokalnemu okolju kot mladim appeared first on Lokalec.si.