Ob svetovnem dnevu zdravja na NIJZ izpostavili pomen zdravstvene pismenosti

Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga zaznamujemo danes, poteka pod geslom Skupaj za zdravje. Na strani znanosti. Sporočilo poudarja, da lahko človeštvo le s skupnim delovanjem in zaupanjem v znanost učinkovito varuje tako zdravje posameznika kot skupnosti, so zapisali na NIJZ. Ob tem so izpostavili pomen zdravstvene pismenosti.

Poudarili so, da zdravje ni samoumevno, ampak je zanj treba skrbeti z odgovornimi odločitvami, znanjem in medsebojno podporo. Zdravje posameznika je namreč tesno povezano z okoljem, v katerem živi – od dostopa do zanesljivih informacij in zdravstvenih storitev, do skupnosti, v kateri odrašča, dela, preživlja svoj vsakdan in se stara, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Letos ob dnevu Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pri skrbi za zdravje potrebno zaupati znanosti. “V času, ko nas vsakodnevno spremlja množica različnih informacij, tudi takšnih, ki niso preverjene ali so celo zavajajoče, postaja znanost ključni kompas pri sprejemanju odločitev o zdravju. Zaupati znanosti pomeni opirati se na zanesljive dokaze, strokovno znanje in raziskave, ki temeljijo na preverljivih podatkih. Prav znanstveni dokazi omogočajo razvoj učinkovitih načinov preprečevanja bolezni, varnih in uspešnih načinov zdravljenja ter oblikovanje zdravstvenih politik,” so zapisali na NIJZ.

Prepričani so, da znanost sama po sebi ni dovolj. Pomembno je tudi, da so informacije o zdravju razumljive, dostopne in uporabne za vsakogar, tu pa ima ključno vlogo zdravstvena pismenost. Gre za sposobnost ljudi, da najdejo, razumejo, presodijo in uporabijo informacije o zdravju ter na tej podlagi sprejemajo ustrezne odločitve za ohranjanje ali izboljšanje zdravja v vseh življenjskih obdobjih.

Višja stopnja zdravstvene pismenosti prispeva k pravilnemu jemanju zdravil, lažjemu prepoznavanju opozorilnih znakov bolezni, sprejemanju informiranih odločitev, uspešnejši komunikaciji z zdravstvenimi strokovnjaki ter boljši samooskrbi bolezni. Zdravstvena pismenost omogoča tudi kritično presojanje informacij in lažje prepoznavanje zanesljivih virov, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, so navedli.

Cilj zdravljenja z zdravili ni nadomestiti zdrav življenjski slog, so medtem poudarili v Lekarniški zbornici Slovenije. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2024 izdanih skoraj 21,3 milijonov receptov. Vsak prebivalec Slovenije je tako v povprečju prejel deset receptov s predpisanimi zdravili. V lekarniški zbornici ob tem opozarjajo še na pomen odgovornega ravnanja z zdravili.