Ob pomanjkanju kadra tudi raven slovenščine ni več samoumevna

V jaslih s slovenskim učnim jezikom Tika taka v Gorici se soočajo s pomanjkanjem vzgojiteljskega osebja, zaradi česar prihaja med krpanjem lukenj v kadru tudi do zaposlovanja vzgojiteljic, ki slovenščine ne obvladajo na ustrezni ravni. Zadruga Codess se težav dobro zaveda in slovenske vzgojiteljice vztrajno išče, vendar jih preprosto ne najde. S težavami so seznanjeni tudi na goriški občini, ne nazadnje zadevo spremlja predsednik slovenske konzulte Aleš Waltritsch.

V jaslih Tika taka so se s tovrstnimi težavami soočali tudi na začetku šolskega leta 2023/2024. Takrat sta dve vzgojiteljici obvladali slovenski jezik, tretja pa ne, vendar je slednja ostala v jaslih samo v obdobju uvajanja. Med lanskim šolskim letom je bilo v slovenskih jaslih pet vzgojiteljic, vendar so nato štiri izmed njih izostale z dela. Nadomestili so jih z osebjem, ki slovenščine ni obvladalo na zadovoljivi ravni. Na težave nas je opozorila mama, ki želi ostati neimenovana, sicer poudarja, da nad strokovno-pedagoškim delom vzgojiteljic iz jasli Tika taka nima nobenih pripomb, saj je bilo za otroke odlično poskrbljeno. »Zmotil pa me je odnos do slovenščine,« piše. Po njenih besedah je komunikacija na uvodnih sestankih večkrat potekala neposredno v italijanščini, prevodi v slovenščino pa so bili pomanjkljivi. V določenih obdobjih, dodaja, se je zaradi menjav kadra zgodilo, da je slovensko govorila le ena vzgojiteljica, zmotilo jo je tudi narečno izražanje. Sprašuje se, kdo je odgovoren za to in zakaj slovenska narodna skupnost in goriška občina ne posvečata večje pozornosti kakovosti jezika: »Z gotovostjo povem, da določen standard znanja slovenščine pričakujejo tudi italijanske družine.«

Težave še kako dobro poznajo

»Težave še kako dobro poznamo in jih skušamo rešiti. Pomanjkanje osebja za jasli je splošen problem, pomanjkanje slovenskih vzgojiteljic pa je še toliko bolj pereče,« poudarja Pamela Ugliotti iz zadruge Codess. Že ob začetku lanskega šolskega leta so objavili obvestilo v našem časopisu, s katerim so iskali osebje za jasli Tika taka. »Pred kratkim sem vprašala direkcijo v Padovi, če lahko objavimo novo obvestilo,« pravi sogovornica. V letošnjem šolskem letu, pojasnjuje, so štiri odsotne vzgojiteljice nadomestili z vzgojiteljico, za katero je slovenščina materin jezik, z dvema vzgojiteljicama, ki poznata slovenščino na ravni B1, in z eno, ki jo pozna na ravni B2. Štiri odsotne vzgojiteljice se predvidoma ne bodo vrnile v jasli med letošnjim šolskim letom.

V občinskem pravilniku piše, da mora osebje slovenskih jasli poznati slovenščino v pisni in ustni obliki. Zadruga, ki upravlja jasli, mora poskrbeti za specifične izobraževalne tečaje za vse osebje, ki dela v dvojezičnem okolju. Seveda se postavlja vprašanje, kaj pomeni »poznati slovenski jezik v pisni in ustni obliki« in kako določiti, katera je pravzaprav zahtevana raven znanja. Giulia De Monaco iz pristojnega urada občine poudarja, da imajo vzgojiteljice v jaslih Tika taka ob vseh zahtevanih kvalifikacijah ustrezno znanje slovenščine. »Občina se zaveda težav pri iskanju osebja z ustreznim znanjem slovenščine, vendar je trenutno jezikovna pokritost zagotovljena,« pravi De Monaco in potrjuje, da je prišlo do začasne odsotnosti štirih vzgojiteljic, katerih materni jezik je slovenščina, vendar občina položaj stalno spremlja, da bi zagotovila kontinuiteto storitve. Slovenščina je po njenih besedah še naprej osrednji jezik pri komunikaciji z otroki. »Vrtec gosti otroke iz slovensko in italijansko govorečih družin. Vzgojiteljice v jaslih govorijo slovensko. Seveda, če otrok, ki prihaja iz italijanske družine, česa ne razume, mu vzgojiteljice pomagajo tudi v italijanščini,« razlaga De Monaco. Tudi sporočila za družine, jedilniki in obvestila so v slovenščini, pristavlja.

Register zapleta zadevo

Zadruga je preverjala tudi možnost pridobivanja kadra iz Slovenije, vendar objave prostih delovnih mest v slovenskih medijih niso prinesle večjega odziva, poudarja De Monaco. Poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za tovrstne storitve določajo predpisi. Zadevo dodatno zapleta uvedba poklicnega registra vzgojiteljev, ki določa posebne izobrazbene pogoje in roke za priznavanje oz. preverjanje posameznih kvalifikacij. Gre za težavo, ki ni omejena samo na Gorico. Tema je predmet razprav tudi na deželni ravni, zaradi tega so v Trstu okrepili sodelovanje med univerzo in predšolskimi službami.

Aleš Waltritsch je julija zahteval pojasnila na goriški občini, nakar je na njegova vprašanja odgovarjala De Monaco. »V pravilniku bi moralo biti boljše definirano, kaj sploh pomeni poznati slovenski jezik. Vrazpis za izbiro upravitelja jasli bi morali postaviti bolj striktne pogoje, povezane s preverjanjem znanja. Najboljše bi bilo, da bi znanje slovenščine preverjala komisija. Konzulta ima več članov iz šolsko-vzgojnih krogov, ki bi lahko bili pri tem v pomoč,« pravi Aleš Waltritsch.