NUK z razstavo prvič v Sloveniji oživlja drobce srednjeveških rokopisov

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo v sredo odprli razstavo z naslovom Izgubljeno s časom. Srednjeveški rokopisni fragmenti. Razstava prvič v Sloveniji združuje ostanke srednjeveških knjig iz različnih slovenskih ustanov ter razkriva skrite poti srednjeveške pisne kulture in intelektualnega življenja na Slovenskem.

Avtorica razstave Nataša Golob je za razstavo pripravila izbor izvirnih srednjeveških rokopisnih fragmentov iz NUK, ki hrani največji fond srednjeveških rokopisov v Sloveniji, in številnih drugih slovenskih ustanov. Združuje tudi gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Arhiva RS, Nadškofijskega arhiva Ljubljana, Biblioteke SAZU, Semeniške knjižnice, Frančiškanskega samostana v Novem mestu in Minoritskega samostana na Ptuju ter iz tujine.

Fragmenti srednjeveških rokopisov so ohranjeni deli nekdanjih knjig, ki so se skozi stoletja ohranili le deloma, včasih kot posamezni listi, pogosto pa le kot majhni koščki pergamenta. Številni rokopisi so bili namreč po koncu svoje prvotne uporabe razrezani in ponovno uporabljeni pri vezavi mlajših knjig ali arhivskega gradiva. Ker se je do danes ohranilo le približno pet do sedem odstotkov vseh srednjeveških rokopisov, predstavljajo fragmenti enega najpomembnejših virov za raziskovanje srednjeveške pisne kulture.

Kot je na današnji novinarski konferenci poudarila Golob, fragmenti niso le ostanki nekdanjih knjig, ampak pomembni nosilci kulturnega spomina. “Vsak fragment ima svojo zgodovino, svoje bralce in svojo pot skozi stoletja,” je dejala.

Po njenih besedah fragmenti razkrivajo tudi tesno povezanost slovenskega prostora z evropskimi kulturnimi in izobraževalnimi središči srednjega veka. “V tej razstavi imate pred seboj pravzaprav Evropo v malem,” je poudarila.

Med razstavljenimi predmeti so tudi izjemni primeri, kot je najstarejši znani fragment Ptolemajevega Almagesta v latinščini, slovarski fragmenti, ki pričajo o večjezičnem znanju srednjeveških učenjakov, ostanki rokopisov iz dunajskih dvornih delavnic ter univerzitetna pravna in medicinska besedila iz severne Italije. Posebno dragoceni so tudi primeri, na katerih so vidni zapisi različnih bralcev, učiteljev in študentov, saj razkrivajo neposredno uporabo knjig v srednjeveškem vsakdanjem življenju.

“Čeprav gre pogosto le za posamezne strani ali drobne izstrižke pergamenta, nam fragmenti razkrivajo izjemno bogastvo srednjeveške kulture. Vsak fragment je bil nekoč del večje knjige – liturgičnega besedila, pravnega ali filozofskega traktata, slovarja ali literarnega dela. Posebej dragoceni so primeri, ko sorodne fragmente odkrijemo tudi v tujini, saj tako lažje razumemo povezanost evropskega kulturnega prostora v srednjem veku,” pa je poudaril vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva v NUK Marijan Rupert.

Gradivo na razstavi prihaja z območja celotne Slovenije in je rezultat dolgotrajnega, zahtevnega raziskovalnega dela, zbiranja, prepoznavanja ter povezovanja razpršenih ostankov nekdanjih knjig, ki so danes ohranjeni v najrazličnejših arhivih, knjižnicah in zbirkah. Prav na podlagi ohranjenih fragmentov je bilo mogoče dograditi znanje o rokopisih zbirke cistercijanskega samostana v Stični, ki kaže, da je tam že pred letom 1200 obstajala obsežna in kakovostna knjižnica. Razstava tako opozarja, da so tudi najmanjši ohranjeni deli rokopisov ključni za razumevanje evropske intelektualne in kulturne zgodovine.

Ob robu razstave je nastala tudi ilustrirana publikacija z naslovom Izgubljeno s časom. Srednjeveški rokopisni fragmenti, ki je izšla v sozaložništvu NUK in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vodja znanstvene založbe Jure Preglau je dejal, da pri založbi z Natašo Golob sodelujejo že več kot desetletje, zdaj pa so prvič sodelovali z NUK. “Verjamemo, da to ni zadnja knjiga, ki smo jo izdali skupaj in se veselimo novih skupnih projektov,” je povedal.

Odprtje razstave bo v sredo ob 18. uri v avli pred Veliko čitalnico NUK.