Novo mesto z desetimi novimi sončnimi elektrarnami krepi energetsko samooskrbo

Mestna občina Novo mesto je naredila nov korak na poti k večji energetski samooskrbi. V sodelovanju s Petrolom je vzpostavila samooskrbno skupnost, v katero je vključenih deset sončnih elektrarn in več kot 30 občinskih objektov. Projekt je z nekaj več kot 880 tisoč evri evropskih in lastnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost podprla tudi država.

Deset sončnih elektrarn, vzpostavljenih v okviru javno-zasebnega partnerstva, ima skupno moč skoraj 1,2 megavata. Od maja letos so proizvedle že skoraj 600 megavatnih ur električne energije, na letni ravni pa naj bi proizvodnja presegla 1.200 megavatnih ur.

Samooskrbna skupnost trenutno dosega približno 45-odstotno letno samooskrbo. Proizvedena električna energija se obračunsko razporeja med več kot 30 vključenih občinskih objektov oziroma javnih ustanov.

Pri projektu sodelujejo Mestna občina Novo mesto, Petrol in država. Občina je povezala javne ustanove, Petrol pa je poleg vzpostavitve sistema prevzel njegovo upravljanje, dobavo manjkajoče energije, prevzem viškov, optimizacijo porabe in vzdrževanje.

Cilj je popolna energetska samooskrba

Novomeški župan Gregor Macedoni ob tem poudarja, da projekt ni samostojen ukrep, temveč del širše energetske strategije občine.

»V Mestni občini Novo mesto smo na področju energetske oskrbe že pred časom pristopili k uresničevanju ambiciozne trajnostne strategije: postati želimo prva večja energetsko samooskrbna občina v Sloveniji ter doseči popolno energetsko samooskrbo,« je dejal Macedoni.

Z desetimi elektrarnami, ki so jih postavili v partnerstvu s Petrolom, ima novomeška občina zdaj skupaj 20 sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo 1,8 megavata. Njihova letošnja skupna proizvodnja električne energije je že presegla eno gigavatno uro.

Naslednja sončna elektrarna na območju CEROD-a

S tem energetskih naložb še ne bo konec. Občina pripravlja dokumentacijo za novo skupnostno sončno elektrarno na območju nekdanje deponije CEROD. Njena priključna moč naj bi presegla en megavat.

Načrtovana je tudi namestitev baterijskih hranilnikov, s katerimi bo mogoče del proizvedene električne energije shraniti in jo učinkoviteje uporabiti takrat, ko bo potrebna.

Novo mesto tako svojo energetsko samooskrbo gradi postopoma. Ob sončnih elektrarnah bo pri doseganju zastavljenih ciljev pomembno predvsem, koliko proizvedene energije bo občina lahko učinkovito porabila znotraj svojih objektov in kako hitro bo lahko nadaljevala načrtovane naložbe.