Nova realnost je prehajanje iz krize v krizo

V zadnjih 18 letih se posamezne krize niso nikoli zares končale, ampak so se prelivale v nove. Finančnemu zlomu leta 2008 je v Evropi sledila dolžniška kriza evroobmočja, ki je zaznamovala dobršen del prve polovice naslednjega desetletja. Ko je kazalo, da smo nekako prilezli na zeleno vejo, so v kratkem času prišli pandemija, ruska invazija na Ukrajino in zdaj vojna ZDA in Izraela proti Iranu. Občutek, da živimo v trajnih kriznih razmerah, je zato upravičen.

Najmočnejši pritisk na rast cen in s tem na življenjske stroške trenutno prihaja iz energetike. Cena severnomorske nafte brent se v zadnjih dneh giblje med 106 in 109 dolarji za sod, torej na najvišji ravni v zadnjih štirih mesecih. Močno se je podražil tudi evropski plin.

Najbolj neposredno spremembe že celo poletje občutijo italijanski vozniki. Liter bencina na samopostrežnih črpalkah izven avtocestnega sistema po Apeninskem polotoku je včeraj v povprečju stal 2,132 evra, dizel pa 2,246 evra. Na avtocestah je cena dizla že presegla 2,23 evra.

Včeraj je italijanska vlada trenutno 17-centno znižanje davčne obremenitve dizla zmanjšala na 12,2 centa do 25. septembra, nakar bo višina »popusta« do 5. oktobra le še 6,1 centa na liter. Gre za nov »zadnji popust« pred sistemskimi ukrepi, potem ko je država od marca podobne ukrepe sprejela oziroma podaljšala kar devetkrat in zanje namenila 2,6 milijarde evrov.

Tudi če bi se geopolitične »napetosti« umirile in bi se cene energentov znova znižale, bi eden od dolgoročnih pritiskov na življenjske stroške ostal. Podnebne spremembe namreč povečujejo pogostost in intenzivnost vročinskih valov, suš in poplav, s tem pa negotovost kmetijske proizvodnje. Njihov vpliv na cene hrane se tako prepleta z vojnami, težavami v transportu in dražjo energijo.

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo FAO sporoča, da so svetovne cene hrane avgusta dosegle najvišjo raven po novembru 2022. Med razlogi so vremenski ekstremi, ki jih podnebne spremembe še stopnjujejo, motnje pri izvozu iz črnomorske regije ter višji stroški energije in gnojil, na katere vplivajo tudi motnje v prometu z Bližnjega vzhoda.

Vprašanje za potrošnike tako ni več le, kako dolgo bo obdobje draginje, pač pa kako izrazita bo in kje jo bomo najbolj občutili. Podnebna tveganja se bodo namreč po vseh projekcijah povečevala in bodo trajna podlaga, na katero se bodo dodajale posledice vojn, ki so, tako tudi kaže, nova stalnica.