Nov predlog volilnega zakona o manjšinah bolj skromno

Predlog volilnega zakona za volitve v poslansko zbornico in senat je komaj začel svojo pot, a je že prejel vrsto kritik iz opozicije. Že takoj se ga je prijel psevdolatinski vzdevek »stabilicum«, s katerim se hoče poudariti željo po zagotavljanju stabilne vladne večine ob zatrjevanju, da se hkrati ohranja politična pluralnost in reprezentativnost. Predlagateljica tokratnih sprememb je spet desna sredina, katere načelniki parlamentarnih skupin so besedilo včeraj vložili v parlamentu. Z novim predlogom se vrača proporcionalni volilni sistem, a z večinsko nagrado, ki bi koaliciji, ki bi dosegla oz. presegla 40 odstotkov glasov, prinesel dodatnih 70 poslancev in 35 senatorjev.

Zakonski predlog v treh členih (od teh se eden nanaša na volitve v poslansko zbornico, drugi na volitve v senat, tretji pa na finančni aspekt) odpravlja t. i. uninominalna oz. večinska okrožja, ki naj bi se ohranila le v Dolini Aoste in na Trentinskem - Južnem Tirolskem, določa triodstotni volilni prag za stranke, koalicije pa bodo morale pri predložitvi list oz. volilnih programov izrecno navesti ime in priimek premierskega kandidata, ki pa ga ne bo na glasovnici. Tudi ta zakonski predlog pa ne predvideva možnosti oddaje preferenčnega glasu, kar je bil dodaten razlog za kritike.

Izrecno ni omenjena nobena manjšina

Predlog pa ne prinaša velikanskih novosti kar se tiče zagotavljanja oz. olajšanja izvolitve predstavnikov narodnih oz. jezikovnih manjšin, še manj kakega zajamčenega zastopstva. V prvi člen o sistemu izvolitve v poslansko zbornico vnaša možnost soudeležbe pri porazdelitvi poslanskih mest tudi za liste, ki so povezane s koalicijami in ki predstavljajo priznane jezikovne manjšine. To v primeru, da so nastopile samo v eni od dežel s posebnim statutom (kjer statut oz. izvršilna določila predvidevajo posebno zaščito jezikovnih manjšin) ter pri tem prejele vsaj 20 odstotkov veljavnih glasov v omenjeni deželi.

Drugi člen, ki govori o sistemu izvolitve v senat, pa nasprotno predvideva črtanje prav že omenjenih določil o porazdelitvi mest tudi za liste jezikovnih manjšin, ki so že bila prisotna v uredbi iz leta 1993. V omenjeni uredbi je bil govor o povezanih listah priznanih jezikovnih manjšin, ki so se pred stavile le v eni deželi s posebnim statutom in katerih kandidati so bili izvoljeni vsaj v četrtini uninominalnih okrožij. Zakonski predlog sicer tudi ne omenja specifično posameznih manjšin, vedno je govor na splošno o jezikovnih manjšinah. Tako tudi slovenska manjšina ni izrecno omenjena.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku