Norveška na zahtevo ukrajinskega Naftogaza zasegla rusko ladjo

Norveške oblasti so rusko raziskovalno ladjo Profesor Molčanov zasegle na arktičnem otočju Svalbard, potem ko je stalno arbitražno sodišče v Haagu leta 2023 odločilo, da mora Rusija družbi Naftogaz plačati okoli 4,2 milijarde dolarjev (3,6 milijarde evrov) odškodnine za njeno premoženje na Krimskem polotoku, ki ga je zasegla po priključitvi polotoka leta 2014. Rusko ladjo so na Norveškem zasegli na podlagi odločbe norveškega okrožnega sodišča in bo do nadaljnjega ostala v pristanišču rudniškega naselja Barentsburg, so sporočile lokalne oblasti. Izvršni direktor Naftogaza Sergij Fedorenko je v izjavi norveški ukrep pozdravil kot “še en pomemben korak k ponovni vzpostavitvi pravičnosti” v zvezi z ruskimi zasegi premoženja ukrajinskih podjetij. Poudaril je, da bodo “še naprej zasledovali rusko premoženje po vsem svetu, dokler Moskva ne bo v celoti izplačala odškodnine, ki je bila na arbitražnem sodišču dodeljena družbi Naftogaz”. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v četrtek obsodila zaseg ladje, ki jo je označila za “ugrabitev”, Zahod pa obtožila, da je uzakonil piratstvo. Zunanje ministrstvo v Moskvi je v četrtek na pogovor poklicalo norveško veleposlanico Heidi Olufsen in ji izrazilo “odločen protest” zaradi zasega ladje. Napovedali so pritožbo in menili, da gre za politično motivirano kršitev mednarodnega prava. Zahtevali so takojšnjo izpustitev ladje. Po navedbah Moskve je ladja plula iz Murmanska v rusko rudarsko naselje Barentsburg. Na ladji so potovali osebje rudarskega podjetja Arktikugol in znanstveniki ter zaloge hrane. Zaradi sankcij, ki jih je Norveška uvedla proti Rusiji po invaziji na Ukrajino, po navedbah Moskve zaseženo plovilo, ki je sicer namenjeno predvsem za raziskave, edino zagotavlja oskrbo za ruske naselbine na Svalbardu. Rusija upravlja premogovnik v naselju Barentsburg, kjer živi okoli 350 ruskih in rusko govorečih ukrajinskih prebivalcev, in še eno manjšo naselbino z imenom Pyramiden. Arktično otočje Svalbard, ki je od leta 1925 norveško, leži na poti med severnim tečajem in celinsko Evropo. Na njem velja sporazum iz leta 1920, v skladu s katerim imajo države pogodbenice enakopravno pravico do izkoriščanja tamkajšnjih naravnih virov. Vsi tuji državljani in podjetja na otočju pa morajo spoštovati norveške zakone, poroča francoska tiskovna agencija AFP.