Normirani s.p. 2026: spremembe, novi limiti in konkretni izračuni davka

Normirani s.p. 2026 spremembe so precej več kot le nova meja prihodkov. Od leta 2026 veljajo nova pravila za vstop in izstop iz sistema, drugačen način preverjanja zavarovanja ter progresivna obdavčitev, zato lahko dva podjetnika z enakimi prihodki plačata zelo različen davek.

Kdor je bil vajen preprostega pravila, da normiranec plača približno štiri odstotke davka od prihodkov, mora v letu 2026 računati nekoliko drugače. Sistem normiranih odhodkov ostaja, vendar so pravila postala bolj razvejana. Pomembno je, ali je podjetnik dovolj dolgo zavarovan na podlagi samozaposlitve, koliko prihodkov dosega in kakšno je povprečje prihodkov v dveh predhodnih letih. Marca 2026 je začela veljati še novela ZPZR-A, ki je del prvotnih omejitev omilila in se uporablja že za leto 2026.

Za številne podjetnike so normirani s.p. 2026 spremembe pomembne predvsem zaradi novih prihodkovnih pragov in drugačnega načina izračuna davčne osnove.

Normirani s.p. mora v letu 2026 pozorno spremljati prihodke, davčne pragove in pogoje za obstanek v sistemu.

Normirani s.p. 2026 spremembe: najprej poglejte dvoletno povprečje

Ena najpomembnejših novosti je, da pri vstopu oziroma ostanku v sistemu ni dovolj pogledati samo prihodkov zadnjega leta. Po aktualnih pravilih se preverja povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih.

Za podjetnika, ki je v vsakem od teh dveh let izpolnil pogoj ustrezne vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve, meja znaša 120.000 evrov povprečnih prihodkov. Če tega pogoja ni izpolnil v nobenem od obeh let, kar je značilno za tako imenovani popoldanski s.p., je meja 50.000 evrov. Če je bil eno leto v eni skupini, drugo leto pa v drugi, velja vmesna meja 85.000 evrov.

To pomeni, da 120.000 evrov ni nujno trda meja, pri kateri podjetnik v trenutku preseganja izgubi status normiranca. Če ima na primer v enem letu 110.000 evrov, v naslednjem pa 125.000 evrov prihodkov, je povprečje 117.500 evrov. Če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, samo preseganje 120.000 evrov v enem letu še ne pomeni avtomatičnega izstopa.

Devet mesecev ni več edina razlaga pogoja zavarovanja

Pri normirancih je dolgo veljalo poenostavljeno pravilo, da mora biti oseba na podlagi samozaposlitve zavarovana za polni delovni čas najmanj devet mesecev. Po spremembi se pogoj presoja širše. Šteje se, da je izpolnjen, če je bil zavezanec na podlagi samozaposlitve zavarovan v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

To je pomembno predvsem za podjetnike, ki del leta niso zavarovani za polnih osem ur. Uradna razlaga med primeri navaja osebo, ki je pol leta samozaposlena za polni delovni čas, pol leta pa za polovični delovni čas, ter osebo, ki je vse leto iz samozaposlitve zavarovana šest ur dnevno in dve uri iz drugega naslova.

Spremembe v letu 2026 vplivajo na davčno osnovo in višino davka predvsem pri višjih prihodkih.

Koliko normiranih odhodkov se prizna rednemu s.p.?

Normirani s.p. 2026 spremembe ne pomenijo, da se 80 odstotkov stroškov avtomatično priznava od vseh prihodkov. Pri zavezancu, ki izpolnjuje zavarovalni pogoj, se 80 odstotkov normiranih odhodkov prizna le do 60.000 evrov prihodkov. Nad tem zneskom se dodatni normirani odhodki ne priznajo.

Največ priznanih normiranih odhodkov je tako 48.000 evrov. Pri 60.000 evrih prihodkov znaša davčna osnova 12.000 evrov. Pri 80.000 evrih prihodkov so odhodki še vedno 48.000 evrov, davčna osnova pa že 32.000 evrov. Pri 100.000 evrih prihodkov se osnova dvigne na 52.000 evrov.

Prav tu se skriva ena največjih zmot. Meja 120.000 evrov, ki se uporablja pri preverjanju pogojev za vstop oziroma izstop, ni enaka meji za priznanje 80-odstotnih normiranih odhodkov. To sta dve različni pravili.

Koliko davka plača redni normiranec?

Do davčne osnove 72.000 evrov znaša dohodnina 20 odstotkov. Šele del osnove, ki presega 72.000 evrov, je obdavčen po 35-odstotni stopnji. Višja stopnja torej ne pomeni, da se ob preseganju meje celotna osnova nenadoma obdavči s 35 odstotki.

Pri 30.000 evrih prihodkov se prizna 24.000 evrov normiranih odhodkov, osnova je 6.000 evrov, davek pa 1.200 evrov. Pri 60.000 evrih prihodkov je davek 2.400 evrov. Pri 100.000 evrih prihodkov je davčna osnova 52.000 evrov in davek 10.400 evrov. Pri 120.000 evrih prihodkov je osnova 72.000 evrov, zato davek znaša 14.400 evrov.

Zanimiv je primer 130.000 evrov prihodkov. Priznanih je največ 48.000 evrov odhodkov, zato osnova znaša 82.000 evrov. Prvih 72.000 evrov osnove je obdavčenih po 20 odstotkih, preostalih 10.000 evrov pa po 35 odstotkih. Skupna dohodnina znaša 17.900 evrov. Enak primer v uradni razlagi navaja tudi FURS.

Pri odločitvi za normirani sistem je pomembno primerjati normirane in dejanske stroške poslovanja.

Popoldanski normirani s.p. 2026 je obravnavan drugače

Normirani s.p. 2026 spremembe so posebej pomembne tudi za popoldanske podjetnike, saj zanje veljajo nižji pragovi in drugačno priznavanje normiranih odhodkov.

Pri popoldanskem normirancu je lestvica normiranih odhodkov bistveno manj ugodna. Do 12.500 evrov prihodkov se prizna 80 odstotkov odhodkov. Za del prihodkov od 12.500 do 30.000 evrov se prizna 40 odstotkov, nad 30.000 evrov pa dodatnih normiranih odhodkov ni več.

Največji skupni normirani odhodki pri takem zavezancu tako znašajo 17.000 evrov. Če ima 30.000 evrov prihodkov, je davčna osnova 13.000 evrov in davek 2.600 evrov. Pri 50.000 evrih prihodkov je osnova 33.000 evrov, davek pa 6.600 evrov.

Tudi prag za višjo davčno stopnjo je nižji. Do osnove 33.000 evrov velja 20-odstotna stopnja, nad tem pa se presežni del obdavči s 35 odstotki. Pri 60.000 evrih prihodkov je osnova 43.000 evrov, zato znaša davek 10.100 evrov.

Kaj se zgodi, če normiranec preseže prihodkovni limit?

Normirani s.p. 2026 spremembe so pri izstopu pomembne predvsem zato, ker se ponovno gleda povprečje dveh zaporednih predhodnih let. Obvezen izstop nastopi, ko povprečje preseže 120.000 evrov pri zavezancu, ki v obeh letih izpolnjuje zavarovalni pogoj, 50.000 evrov pri tistem, ki ga v nobenem letu ne izpolnjuje, oziroma 85.000 evrov pri kombinaciji obeh statusov.

Zavezanec lahko iz sistema izstopi tudi prostovoljno in začne davčno osnovo ugotavljati z dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki. To je lahko smiselno pri dejavnostih, kjer so dejanski stroški visoki, saj normirani sistem ne upošteva resničnih računov za material, opremo, najemnino, vozila ali druge poslovne stroške.

Za popoldanski normirani s.p. veljajo nižji prihodkovni pragovi in drugačno priznavanje normiranih odhodkov.

Petletna prepoved ponovnega vstopa je odpravljena

To je sprememba, pri kateri lahko starejši članki na spletu hitro zavedejo. Prvotna ureditev je predvidevala petletno omejitev za ponovno vključitev v sistem po izstopu ali prenehanju dejavnosti. Novela ZPZR-A je to prepoved odpravila.

Podjetnik se lahko zato ob ponovnem izpolnjevanju zakonskih pogojev vrne v sistem normiranih odhodkov. Pri presoji pa je treba pogledati konkretne prihodke, obdobje opravljanja dejavnosti in zavarovalni status, saj zakon pri posameznih primerih določa posebnosti.

Kaj velja za novoodprti normirani s.p.?

Ob začetku dejavnosti se pri prvi priglasitvi prihodkovne omejitve 120.000, 50.000 oziroma 85.000 evrov praviloma ne uporabljajo. Obstajajo pa izjeme, zlasti če je zavezanec v katerem od dveh predhodnih let dejavnost že opravljal le del leta. Takrat se lahko prihodkovni kriterij prilagodi sorazmerno glede na obdobje poslovanja.

Za novega podjetnika je pomembno tudi, da status normiranca ne pomeni oprostitve drugih obveznosti. Prispevki za socialno varnost so ločeni od dohodnine, prav tako pa normiranstvo ni isto kot status zavezanca za DDV. Podjetnik mora zato poleg dohodnine spremljati še prispevke in pravila glede DDV.

Pri rednem normirancu se 80 odstotkov normiranih odhodkov ne priznava od vseh prihodkov brez omejitve.

Primer dvoletnega povprečja pokaže, zakaj ena številka ni dovolj

Predstavljajmo si rednega samostojnega podjetnika, ki je v letu 2025 ustvaril 90.000 evrov prihodkov, v letu 2026 pa 140.000 evrov. Njegovo povprečje znaša 115.000 evrov. Če v obeh letih izpolnjuje zahtevani zavarovalni pogoj, je to še vedno pod mejo 120.000 evrov. Nasprotno bi podjetnik s 125.000 evri prihodkov v prvem letu in 130.000 evri v drugem dosegel povprečje 127.500 evrov, kar pomeni preseganje praga za obvezni izstop.

Pri popoldanskem s.p. je logika enaka, vendar je meja nižja. Če so prihodki v dveh letih 40.000 in 58.000 evrov, povprečje znaša 49.000 evrov. Če sta leti prinesli 48.000 in 55.000 evrov, pa je povprečje 51.500 evrov. Prav takšni primeri pokažejo, zakaj mora podjetnik spremljati dve leti hkrati in ne šele reagirati ob koncu posameznega leta.

Najpogostejše napake pri razumevanju novih pravil

Prva napaka je enačenje meje 120.000 evrov z zneskom, do katerega se priznava 80 odstotkov odhodkov. Druga je prepričanje, da 35-odstotna stopnja začne veljati za ves dohodek, ko podjetnik preseže prag. Tretja napaka je uporaba starih informacij o petletni prepovedi ponovnega vstopa.

Pogosta je tudi zamenjava normiranstva z DDV. Podjetnik je lahko normiranec in hkrati zavezanec za DDV, saj gre za dva različna sistema. Pri odločanju je zato treba ločeno preveriti dohodnino, socialne prispevke in obveznosti na področju DDV. Šele tak pregled pokaže dejansko finančno sliko poslovanja.

Pomembno je tudi, da se pri načrtovanju prihodkov ne gleda le davka za tekoče leto. Visok promet lahko vpliva na položaj v naslednjih letih, zato je smiselno prihodke spremljati sproti in pravočasno preveriti posledice morebitnega preseganja pragov za normiranca.

Spremljanje prihodkov v dveh zaporednih letih je po novih pravilih še pomembnejše kot prej.

Se normirani s.p. v letu 2026 še splača?

Odgovor je odvisen od vrste dejavnosti in višine dejanskih stroškov. Sistem je še vedno zanimiv za dejavnosti z malo stroški, na primer za določene svetovalce, programerje, oblikovalce ali druge izvajalce storitev. Če ima podjetnik veliko nabave, materiala, opreme, amortizacije ali drugih resničnih stroškov, je lahko ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki ugodnejše. Tudi SPOT sistem normiranih odhodkov opisuje kot primernega predvsem za dejavnosti z relativno nizkim deležem stroškov glede na prihodke.

Prav zato normirani s.p. 2026 spremembe ne vplivajo enako na vse podjetnike, saj je končni učinek močno odvisen od višine prihodkov in dejanskih stroškov poslovanja.

Pri višjih prihodkih je primerjava še pomembnejša, saj se po 60.000 evrih pri rednem normirancu dodatni normirani odhodki ne priznajo več. Davčna osnova zato z vsakim dodatnim evrom prihodka raste hitreje kot v območju, kjer velja 80-odstotno priznanje.

Normirani sistem v letu 2026 zahteva več računanja, saj je treba ločiti prihodkovne limite, normirane odhodke in davčne stopnje.

Normirani s.p. 2026 spremembe zahtevajo več računanja kot prej

Najpomembneje je ločiti tri stvari: prihodkovni limit za vstop oziroma izstop, višino priznanih normiranih odhodkov in davčno stopnjo. Meje 120.000, 50.000 in 85.000 evrov se nanašajo na dvoletno povprečje za status normiranca. Meji 60.000 oziroma 12.500 in 30.000 evrov določata, koliko normiranih odhodkov se prizna. Meji 72.000 in 33.000 evrov pa določata, kdaj se del davčne osnove začne obdavčevati po 35 odstotkih.

Prav zato pri odločitvi ni dovolj pogledati samo ene številke. Normirani s.p. 2026 spremembe so za nekatere podjetnike ugodnejše zaradi omilitve pogojev in odprave petletne prepovedi, pri drugih pa višji prihodki pomenijo precej večjo davčno obremenitev. Pred odločitvijo je smiselno narediti konkreten izračun na podlagi lastnih prihodkov, stroškov in zavarovalnega statusa.

Pripravil: I.M.

Vir: Freepik, spot.gov.si, omrežje X

<p>The post Normirani s.p. 2026: spremembe, novi limiti in konkretni izračuni davka first appeared on NaDlani.si.</p>